NAVODILO o zaviranju vlakov
|
|
|
- Ida Setiabudi
- 7 tahun lalu
- Tontonan:
Transkripsi
1 Slovenske železnice NAVODILO o zaviranju vlakov velja od LJUBLJANA, 2008
2 Podatki o predpisu IZDELAL: Milan ORBANIĆ, glavni inženir DATUM: PODPIS: na originalu PREGLEDAL: Valter OBLAK, direktor PE Vleka DATUM: PODPIS: na originalu ODOBRIL: Tomaž SCHARA, generalni direktor DATUM: PODPIS: na originalu IZDAJA: prva NAKLADA: 1350 ŠT. STRANI: 85 ŠT. PRILOG: 7 IZDALE: Slovenske železnice, d.o.o., Poslovna enota VLEKA 2
3 TABELA SPREMEMB Zaporedna Objavljeno v URO številka ZADEVA Velja od Št Leto spremembe
4 KAZALO 0. POMEN POJMOV IN KRATIC UVODNA DOLOČILA NAMEN NAVODILA VSEBINA NAVODILA PODROČJE UPORABE POZNAVANJE NAVODILA DELOVANJE IN UPORABA ZAVOR ZRAČNE ZAVORE ROČNE ZAVORE PRITRDILNE ZAVORE SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR - POIMENOVANJE POIMENOVANJE DELOV ZAVORE SHEMATSKI PRIKAZ DELOV ZRAČNIH ZAVOR DELI ZRAČNIH ZAVOR TORNI SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR TER ZAVORNO VZVODJE OZNAČEVANJE ZAVOR OZNAČEVANJE ZRAČNIH ZAVOR OZNAČEVANJE DRUGIH ZAVOR IN NAPRAV V ZVEZI Z ZAVIRANJEM PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA ELOK POSTOPEK PRI ZAVORNEM PRESKUSU»A«VAGONSKEGA VLAKA - CELOTA GRAFIČNI PRIKAZ OPRAVLJANJA ZAVORNIH PRESKUSOV ZAVIRANJE MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL OPREMA MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL Z ZAVORAMI RAVNANJE Z ZAVORAMI MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA PRISTOJNOST ZA RAZLAGO NAVODILA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODILA ZAČETEK VELJAVNOSTI NAVODILA PRILOGA 1: SKRAJŠANI OPISI ZRAČNIH ZAVOR, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PROMETU PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH PRILOGA 3: RAZPOREDNIKI SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA LOKOMOTIVAH SŽ) PRILOGA 4: ZAVORNE NAPRAVE POTNIŠKEGA VAGONA PRILOGA 5: ZAVORNE NAPRAVE TOVORNEGA VAGONA
5 PRILOGA 6: DOLŽINE POMIKOV BATOV ZAVORNIH VALJEV PRILOGA 7: TEHNIČNOVAGONSKI DOKUMENT TV
6 Na podlagi 1. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS št. 85/00), na osnovi določil Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS št. 61/07) in na podlagi Akta o ustanovitvi družbe Slovenske železnice, d.o.o. (opravilna številka SV 872/07), je poslovodstvo Slovenskih železnic, d. o. o. sprejelo: NAVODILO o zaviranje vlakov (202.01) 0. POMEN POJMOV IN KRATIC Pomen pojmov in kratic je povzetek pojmov in kratic objavljenih v 4. členu Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (v nadaljnjem tekstu: Pravilnik 202). Posamezni pojmi in kratice, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen: 1. ASN avtostop naprava je varnostna naprava, ki samodejno ustavi vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo. Nadzoruje zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z omejeno hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavi vlak; 2. budnik je varnostna naprava na pogonskem vozilu za spremljanje odzivov strojevodje, ki ustavi vlak, če se strojevodja ne odzove v času, ki je z napravo določen; 3. delni preskus zavor je skrajšan preskus zavor (B, C, D), kjer se opravi preskus zavore samo na določenih vagonih ali vozilih; 4. delovanje zavor je zaviranje in odviranje zavor vozil in/ali vlakov; 5. detektor iztirjenja je naprava, ki pri iztirjenju vagona povzroči prisilno zaviranje; 6. disk zavora je zavora, s katero se povzroča zavorna sila na posebnih zavornih diskih, vgrajenih na osi kolesnih dvojic vozil; 7. dodatna zavora je zavora, namenjena izključno za zaviranje vozila, v katerega je vgrajena; 11. DZO dejanski zavorni odstotek je razmerje med dejansko zavorno maso vlaka in skupno maso vlaka; 8. DZM dejanska zavorna masa je vsota vseh zavornih mas v vlak uvrščenih vozil s pravilno delujočo zavoro; 9. E elektrodinamična zavora; 10. elektropnevmatska zavora (- ep -) je zračna zavora, katere delovanje se krmili z električnim tokom; 11. ep elektropnevmatska zavora; 12. EZ enojna zasedba pogonskega vozila; 6
7 13. G tovorno; 14. H hidrodinamično; 15. GPV glavni pnevmatski vod je zračni vod, namenjen za oskrbo vozil vlaka s stisnjenim zrakom za delovanje njihovih pnevmatskih naprav; 16. GZV glavni zavorni vod je skozi ves vlak ali premikalni sestav prehoden zračni vod, namenjen za delovanje samodejnih zračnih zavor; 17. lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo; 18. merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in časa ter drugih podatkov o vožnji pogonskega vozila; 19. Mg magnetska zavora; 20. motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic resnih nesreč, nesreč, incidentov in zime; 21. motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk; 22. neposredna zračna zavora je dodatna zavora, ki deluje izključno na enem vozilu in nima vpliva na zračne zavore drugih pripetih vozil; 23. odstotek zavorne mase je razmerje med zavorno maso in skupno maso, izražen v odstotkih; 24. P potniško; 25. pomočnik strojevodje je delavec, ki je strokovno usposobljen za tehničnoprometno pomoč strojevodji pri pripravi vlečnega vozila, vožnji vlaka in pospravi vlečnega vozila; 26. popolni preskus zavor (A preskus zavor) je preskus delovanja vseh, v vlak uvrščenih vagonov oziroma vozil z vključenimi zavorami; 27. posredna zračna zavora je samodejna zavora na stisnjen zrak s posrednim spuščanjem zraka v zavorne valje; 28. preložitev zaviranja v sili je postopek, s katerim se preloži zaustavitev vlaka na varnejše mesto, po sprožitvi zavore v sili; 29. priklopnik je vagon, ki se mora zaradi tehničnega vzroka uvrstiti kot zadnje vozilo v vlak in se ne zavira; 30. pritrdilna zavora je zavora, ki je namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka, pred samopremaknitvijo; 31. prisilno zaviranje je hitro zaviranje vozila oziroma vlaka, ki ga samodejno sproži naprava ali strganje GZV; 32. pregledni delavec je delavec ki je usposobljen in pooblaščen za opravljanje preskusov zavore; 33. PZO potrebni zavorni odstotek vlaka je razmerje med zavorno in skupno maso, ki je potrebna za zaviranje vlaka, da se bo le ta varno zaustavil; 34. R označba za hitro delujočo zračno zavoro z velikim zavornim učinkom; 35. razporednik je vitalni sklop v zračnem zavornem sistemu vozila, namenjen za krmiljenje delovanja zračne zavore; 36. RIC Sporazum o izmenjavi in uporabi potniških vagonov v mednarodnem prometu; 7
8 37. RID Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga; 38. ročna zavora je zavora, namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka pred samopremaknitvijo ter za upočasnitev in zaustavitev vozečega vozila; 39. samodejna zračna zavora je posredna zavora na stisnjen zrak, ki deluje tudi pri prekinitvi ali odprtju GZV vozila ali vlaka, iz katerega koli vzroka; 40. sklepni vagon je zadnji vagon z brezhibno zračno zavoro v vlaku; 41. skupna dolžina vlaka je dolžinska razdalja med odbojniki/nosom na čelni strani prvega v vlak uvrščenega vozila in odbojniki/nosom na sklepni strani zadnjega v vlak uvrščenega vozila; 42. strojevodja je skupen naziv za delavca, ki je strokovno usposobljen za upravljanje: a) vlečnega vozila za vožnjo vlakov in premik, b) premikalne lokomotive pri premiku, c) motornih vozil za posebne namene pri vožnji po progi, premiku in namenski uporabi teh vozil; 43. T tovorno; 44. UIC (Union Internationale des Chemins de Fer) Mednarodna železniška zveza; 45. vagonska enota je sestavni del členkastega tovornega vagona; 46. vagonski vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili oziroma en vagon, spet z enim ali več vlečnimi vozili in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavitev; 47. vitalni sklopi in deli so tisti sklopi in deli, ki zaradi zahtevnosti svoje konstrukcije in funkcije terjajo posebno ravnanje pri vzdrževanju; to se nanaša tako na strokovnost osebja kot na uporabo posebnih orodij, tehnološkega postopka in načina preskušanja; 48. V(max) je največja dovoljena hitrost za katero so sposobna vozila ali največja hitrost s katero vlak lahko vozi; 49. vlak je vagonski vlak ali motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, in motorno vozilo za posebne namene s pripetimi vozili ali brez njih, ki vozi kot vlak; 50. vlakospremno osebje je skupno ime za vlakovodjo in premikače pri tovornem vlaku ali vodjo vlaka in sprevodnike pri potniškem vlaku; 51. vlečna vozila so železniška vozila z lastnim pogonom, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki in motorne garniture); 52. vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški in tovorni vagoni ter vagoni za posebne namene); 53. vretenska zavora je ročna in/ali pritrdilna zavora, pri kateri se z ročnim vrtenjem navojnega vretena deluje na zavorne vzvode vozila; 54. zaviralnik je vitalni sklop zavornega sistema, namenjen za ročno krmiljenje zavor vozila oziroma vlaka; 8
9 55. zaviranje v sili je ročna sprožitev hitrega zaviranja vozila oziroma vlaka z zasilno zavoro, pipo za primer nevarnosti, ali čelno pipo; 56. zavorna masa vozila je vrednost, izražena v tonah (t), ki pomeni učinkovitost oziroma moč zavor (e) za zaustavitev vozila oziroma vlaka na zavorni poti; 57. zavorna razdalja je fiktivna standardizirana razdalja, na podlagi katere se urejajo signalno-varnostne naprave na določeni progi ali delu proge; 58. zavorni odstotek vozila ali vlaka je odstotno razmerje dejanske zavorne mase (DZM) in lastne oziroma skupne mase vozila ali vlaka; 59. zračnovzmetna zavora je pritrdilna zavora, ki se sproži električno ali pnevmatično oziroma z zračnim tlakom, po izpraznitvi zraka iz lastnega zavornega valja pa prevzame zavorno silo vzmet; 60. železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (pogonska in vlečena vozila). Drugi izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07). 9
10 1. UVODNA DOLOČILA 1.1. NAMEN NAVODILA To navodilo uporabljajo delavci železniškega prevoznika Slovenskih železnic, ki so pri delu v železniškem prometu v kakršnem koli stiku z zaviranjem železniških vozil in vlakov V duhu z določili tega navodila je treba ravnati tudi v primerih, ki v njem niso izrecno navedeni VSEBINA NAVODILA Določila navodila se nanašajo na: delovanje in uporabo zavor; sklope in dele zračnih zavor; označevanje zavor; preskuse delovanja zavor K vsebini tega navodila sodijo tudi naslednja določila Pravilnika 202 in sicer: Vsebina Poglavje Členi namen in vrste zavor II 9-15 sestava vagonskih vlakov glede na zaviranje III uvodna določila o preskusih zavor III opravljanje preskusov zavor pogonskih vozil III opravljanje preskusov zavor vagonskih vlakov III in premikalnih sestavov drugi preskusi zavor in končna določila III določanje zavornih vrednosti vagonskih III vlakov zaviranje vlakov med vožnjo III ravnanje z zavorami vozil in vlakov po III končani vožnji zaviranje in ravnanje z zavorami pri premiku III Preglednica zavornih odstotkov za določanje / Priloga 1 zavorne mase vlakov Dodatne (pavšalne) mase potniških vagonov / Priloga 2 za določanje skupne mase potniških vagonov Primer izračunov zavornih vrednosti / Priloga 3 10
11 1.3. PODROČJE UPORABE Določila tega navodila morajo upoštevati delavci navedeni v 40. členu Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil, ki sodelujejo pri organiziranju in opravljanju dela pri prevoznikih SŽ Vrste in delitev železniških vozil, uvrščenih v vlake, na katere se nanašajo določila tega navodila, so navedene v predpisih, ki opredeljuje tehnično skladnost železniških vozil Določila o ravnanju z zavorami železniških vozil in pregledovanju le-teh so navedena v Pravilniku o zavorah varnostnih napravah in opremi železniških vozil (202), Pravilniku o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (200), Priročniku za strojevodje (200.10), v Navodilu za opravljanje tehnično vagonske dejavnosti (200.03), v Sporazumu RIC, Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga RID in v Splošni pogodbi za uporabo tovornih vagonov (AVV) POZNAVANJE NAVODILA Z vsebino tega navodila morajo biti seznanjeni delavci, navedeni v točki Poznavanje določb tega navodila izvršilnih železniških - delavcev iz točke prevoznik SŽ ugotavlja pri preverjanju njihove strokovne usposobljenosti v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev. 11
12 DELOVANJE IN UPORABA ZAVOR 2.1. ZRAČNE ZAVORE Posredne zračne zavore S posrednimi zračnimi zavorami se opravlja: začetna stopnja zaviranja, postopno zaviranje in odviranje, pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje, popolno zaviranje, hitro zaviranje, prisilno zaviranje, zaviranje v sili Začetna stopnja zaviranja je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se hitro zniža delovni zračni tlak v GZV za 0,5 bara Postopno zaviranje in odviranje je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se delovni zračni tlak v GZV postopno znižuje ali zvišuje med zračnima tlakoma začetnega in popolnega zaviranja Popolno zaviranje je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se pravilni delovni zračni tlak v GZV zniža za 1,5 bara, pri čemer zračni tlak v zavornih valjih znaša največ 3,8 bara Pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje se sproži z valom zraka v GZV nad 5 barov. Pri tem mora upravljalec pogonskega vozila pravočasno ustaviti pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje, da ne pride do prepolnitve GZV Hitro zaviranje se sproži s hitro izpraznitvijo GZV s premikom ročice zaviralnika v lego "Hitro zaviranje" Prisilno zaviranje se sproži samodejno, brez uporabe zaviralnika, s hitrim praznjenjem zraka iz GZV, zaradi: sproženja budnika na vlečnem vozilu, sproženja ASN ali druge varnostne naprave na vlečnem vozilu, strganja vlaka, aktiviranja detektorja iztirjenja, napake ali okvare na GZV Zaviranje v sili se sproži s hitrim praznjenjem zraka iz GZV z odpiranjem loput, pip ali osrednjih ventilov na GZV, ki so posebej označeni in lahko dostopni uporabnikom. Ta način zaviranja uporabljajo železniški delavci in potniki oziroma druge osebe samo ob nevarnosti. 12
13 Na vlakih, ki so opremljeni z elektropnevmatskimi zavorami in napravo za preložitev zaviranja v sili na vagonih in lokomotivi, strojevodja lahko zaviranje v sili preloži do mesta, o katerem iz varnostnih razlogov presodi, da je primerno. V vozniški kabini vlečnega vozila se ob aktiviranju zaviranja v sili signalizira sprožitev le - tega Pri zaviranju s posrednimi zračnimi zavorami, katerih delovanje se upravlja zračno, zavore ne začnejo delovati na vseh vozilih v vlaku hkrati. Časovni presledek začetka delovanja zavor posameznega vozila v vlaku se veča z oddaljenostjo vozila od mesta praznjenja zraka iz GZV. Prebojna hitrost mora v vsakem primeru znašati več kot 250 m/s Lege ročic posameznih tipov zaviralnikov za posredno zaviranje in stopnje zaviranja z njimi so prikazane v Prilogi Neposredne zračne zavore Delovanje neposrednih zračnih zavor je omogočeno s posebnim zračnim vodom iz glavnega rezervoarja do zaviralnika neposredne zračne zavore na pogonskem vozilu. Če se ta vod pretrga, neposredna zavora ne deluje Z neposredno zračno zavoro se zavira: postopno, popolno ROČNE ZAVORE Ročna zavora se zavre z vrtenjem kolesa ali ročice v smeri vrtenja urinega kazalca, obratno pa se odvre. Slika 1: Kolo ročne zavore na potniškem vagonu Slika 2: Ročica ročne zavore na tovornem vagonu s prehodno ploščadjo 13
14 2.3. PRITRDILNE ZAVORE Vretenska pritrdilna zavora (slika 3) deluje enako kot ročna vretenska zavora, od nje pa se razlikuje po mestu strežne naprave Vzvodna pritrdilna zavora (slika 4) se zavre z enim ali več potegi vzvodne ročice, odvre pa se s prestavitvijo vzvoda v obratni smeri ali s potegom posebne sprožilne ročice Zračno-vzmetna pritrdilna zavora se zavre in odvre z električnim ali pnevmatskim sproženjem. Iz krmilnega mesta se lahko ta zavora odvre s pnevmatskim krmiljenjem le pri zadostnem zračnem tlaku v GZV, drugače se mora odvreti ročno s postopkom, odvisnim od konstrukcije. Slika 3: Ročno kolo vretenske pritrdilne zavore na tovornem vagonu Slika 4: Vzvod vzvodno pritrdilne zavore na tovornem vagonu 14
15 SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR - POIMENOVANJE 3.1. POIMENOVANJE DELOV ZAVORE Deli zračne zavore na stisnjen zrak na lokomotivah in motornih vlakih Pozicija Imenovanje delov 1 Zračni kompresor 2 Regulator zračnega kompresorja 3 Ločilnik olja 4 Varnostni ventil 5 Nepovratni ventil 6 Glavna zračna posoda 7 Izključna pipa zaviralnika 8 Zaviralnik 9 Regulator zračnega tlaka v GZV 10 Izravnalna zračna posoda zaviralnika 11 Manometer 12 Glavni zavorni vod GZV 13 Rezervoar za kondenzat 14 Čelna zračna zaporna pipa 15 Spojna cev posredne zavore 15 a Priključna matica 15 b Gumasta cev 15 c Spojna glava 16 Lovilnik prahu (inercijski filter) 17 Izključna pipa zavore 18 - Razporednik (Westinghouse zavore); - Hitro delujoči razporednik (Westinghouse zavore) - Razporednik (ostalih zavor) 19 Pomožna zračna posoda 20 Zavorni valj 21 Razbremenilni ventil 22 Menjalna pipa G-P ali G-P ventil 23 Menjalo zaviranja "Tovorno Potniško" (G P) Dodatni menjalni ventil "Tovorno Potniško" (G P) 24 Pipa zaviranja v sili 25 Sprožilnik zaviranja v sili 26 Gibljiva povezava 27 Obesa spojne cevi zavore 80 Zaviralnik neposredne zračne zavore 81 Izključna pipa neposredne zavore 83 Zavorni vod neposredne zavore 84 Spojna cev neposredne zavore 84 a Priključek spojne cevi 84 b Fleksibilna cev 84 c Glava spojne cevi neposredne zavore 85 Izključna pipa neposredne zavore 86 Dvojni nepovratni ventil 15
16 Deli zračne zavore na stisnjen zrak za potniške in tovorne vagone Pozicija Imenovanje delov 11 Manometer 12 Glavni zavorni vod 14 Čelna zračna zaporna pipa 15 Spojna cev posredne zavore 15 a Priključek spojne cevi 15 b Fleksibilna cev 15 c Glava spojne cevi 16 Zračni filter 17 Izključna pipa zavore 18 - Razporednik (Westinghouse zavore); - Hitro delujoči razporednik (Westinghouse zavore) - Razporednik (ostalih zavor) 19 Pomožna zračna posoda 20 Zavorni valj 21 Razbremenilni ventil 23 Menjalo zaviranja "Tovorno Potniško" (G P) Dodatni menjalni ventil "Tovorno Potniško" (G P) 24 Pipa zaviranja v sili 25 Sprožilnik zaviranja v sili 26 Gibljiva povezava 27 Obesa spojne cevi zavore 40 Krmilna posoda 41 Dopolnilna posoda 42 Potezna žica izzračevalnega ventila 43 Menjalo zaviranja "potniško-tovorno" (G-P) 44 Menjalo zaviranja G-P-R 45 Menjalo zaviranja "Prazno naloženo" 45 a Menjalo zaviranja "Prazno naloženo" z uravnavanjem preko vzvoda 45 b Menjalo zaviranja "Prazno naloženo" z dvema zavornima valjema 46 Menjalo zaviranja "Ravnina padec" 47 Potezna žica izzračevalnega ventila 48 Regulator zavornega tlaka 49 Krmiljenje samodejnega bremenskega zaviranja 82 Razporednik (hitro delujoči) tip Westinghouse za neposredno in posredno zaviranje 83 Zavorni vod neposredne zavore 84 Spojna cev neposredne zavore 84 a Priključek spojne cevi 84 b Fleksibilna cev 84 c Glava spojne cevi neposredne zavore 85 Izključna pipa neposredne zavore 86 Dvojni nepovratni ventil 16
17 Zavorno drogovje Pozicija Imenovanje delov 101 Ročica ročne zavore ali ročno kolo ročne zavore 102 Vreteno ročne zavore 103 Vlečna spona ročne zavore 104 Vlečna gred ročne zavore 105 Vlečni drog ročne zavore 106 Vzvod zavornega valja 107 Vzvod s fiksno točko 108 Vlečni zavorni dog 109 Povratna vzmet 110 Regulator zavornega drogovja 111 Glavni zavorni vlečni drog 112 Kolesni zavorni vzvod 113 Vezni drog kolesnih zavornih vzvodov 114 Zavorni trikotnik 115 A Enodelni zavorni čevelj 115 B Sestavljeni zavorni čevelj 115 C Sestavljeni zavorni čevelj z dvema zavornjakoma 115 D Sestavljeni zavorni čevelj s tremi zavornjaki 115 E Dvojni enodelni zavorni čevelj 115 F Dvojni sestavljeni zavorni čevelj 115 a Zavorni čevelj 115 b Zavornjak 115 c Zagozda zavornjaka 116 Obesa zavornjaka 3.2. SHEMATSKI PRIKAZ DELOV ZRAČNIH ZAVOR Številke v shemah so številke delov zračne zavore, ki so navedeni v točkah , in Zavore za lokomotive in motorne garniture Slika 5: Zavora za lokomotive ali motorne garniture 17
18 Zavore za potniške vlake Zavora Westinghouse za potniške vlake Slika 6: Zavora Westinghouse za potniške vlake Zavora Drolshammer in Božič za potniške vlake Sheme teh zavor so identične shemam zavor za tovorne vlake Zavora Hildebrand Knorr za potniške vlake Slika 7: Zavora Hildebrand Knorr za potniške vlake 18
19 Zavore za tovorne vlake Zavora Westinghouse za tovorne vlake Slika 8: Zavora Westinghouse za tovorne vlake Zavora Kunze Knorr za tovorne vlake Slika 9: Zavora Kunze - Knorr za tovorne vlake Zavora Drolshammer za tovorne vlake Slika 10: Zavora Drolshammer za tovorne vlake 19
20 Zavora Božič za tovorne vlake Slika 11: Zavora Božič za tovorne vlake Zavora Hildebrand Knorr za tovorne vlake Slika 12: Zavora Hildebrand Knorr za tovorne vlake Spojka GZV in GPV Slika 13: Podrobnosti zračnih zavor 20
21 Shema zavornega drogovja Slika 14: Shema zavornega drogovja 21
22 Nosilci zavornjakov in zavornjaki 3.3. DELI ZRAČNIH ZAVOR Zaviralniki in razporedniki Zaviralniki Slika 15: Nosilci zavornjakov in zavornjaki Zaviralnik je vitalni sklop zavornega sistema, namenjen za ročno krmiljenje zavor vozila oziroma vlaka. Z zaviralnikom so opremljene lokomotive, motorne garniture, krmilna vozila in vlečna vozila za posebne namene Glede na namen se v vozila vgrajujejo dve vrsti zaviralnikov, in sicer: zaviralnik neposredne zračne zavore, zaviralnik posredne zračne zavore. 22
23 Zaviralnik neposredne zračne zavore je namenjen za zaviranje samega vozila in zaviranje pri premikalnem delu, za uravnavanje hitrosti pri vožnji lokomotivskega vlaka in za zavarovanje vozila pred samopremaknitvijo Zaviralnik posredne zračne zavore je krmilni sklop posrednih zračnih zavor vsakega vlaka in je z njim omogočeno: polnjenje GZV posrednih zračnih zavor vlaka s stisnjenim zrakom; praznjenje in polnjenje zraka v GZV, s katerim se upravlja delovanje samodejnih zračnih zavor; hitro praznjenje stisnjenega zraka iz GZV, s čimer se sproži hitro zaviranje; vzdrževanje pravilnega delovnega zračnega tlaka v GZV vlaka in nadomeščanje izgub zraka zaradi netesnosti Upravljalni sklop zaviralnika ima ročico, s katero se upravlja delovanje zavor. Ročica delujočega zaviralnika se lahko premika v naslednje lege: polnjenje, vožnja, postopno zaviranje in odviranje, popolno zaviranje, hitro zaviranje in nevtralno (priprega) Gibanje ročice zaviralnika iz vozne lege je lahko v vodoravni ali navpični smeri. Če se ročica prestavlja v vodoravni smeri, se premika iz vozne lege v smeri zaviranja v nasprotni smeri vrtenja urnega kazalca. Če se ročica prestavlja v navpični smeri, se pri zaviranju premika iz vozne lege nazaj proti upravljavcu vozila, pri odviranju pa naprej od upravljavca vozila. Postopno se zavira in odvira s: prestavitvijo ročice zaviralnika v ustrezno lego, pridrževanjem ročice zaviralnika določen čas v ustrezni legi Z zaviralniki se lahko opravlja še: pospešeno polnjenje GZV vozila ali vlaka s stisnjenim zrakom, povišanje zračnega tlaka v GZV nad 5 barov - odviranje prepolnjenih glavnih zavornih vodov, postopno, počasno vračanje tlaka v GZV nad 5 bar na tlak 5 bar, prekinitev napajanja GZV, električno krmiljenje zračnih zavor - ep zaviranje, krmiljenje dinamičnih zavor, posredno krmiljenje Mg zavor Kombinirani zaviralniki imajo kombinirano krmilno ročico "vlekazaviranje". Pri takšni izvedbi ima krmilna ročica "vleka - zaviranje" funkcijo zaviralnika, ko se ročico premika iz nevtralne lege "0" v smeri nazaj proti upravljavcu, pri tem lahko delujejo vse vgrajene zavore zračna, E, H, ep in Mg Tipi zaviralnikov, ki so v uporabi na železniških vozilih so prikazani v prilogi 2 23
24 Razporednik je vitalni sklop v zračnem zavornem sistemu vozila, namenjen za krmiljenje delovanja zračne zavore Razporednik ima nalogo da pri: polnjenju zavornega sistema spušča zrak iz GZV v pomožno zračno posodo in druge dele zavornega sistema; zaviranju spušča zrak iz pomožnih zračnih posod v zavorne valje; odviranju spušča zrak iz zavornih valjev v atmosfero; odviranju dopolnjuje zrak v pomožno zračno posodo Poleg delovanja iz prejšnje točke se z razporednikom opravljajo še: izključitev delovanja zavore na posameznem vozilu; menjava vrste zaviranja (G P R); menjava zavorne sile Strežni deli razporednikov so menjala zavore. Vrste razporednikov so prikazane v Prilogi ZRAČNI VODI IN PIPE Zavorni in pnevmatski vodi ter čelne pipe Delovanje posrednih zračnih zavor po celotnem vlaku je omogočeno s pretokom zraka skozi GZV. Na obeh koncih GZV vozila sta nameščeni po ena, v kolikor je GZV dvojni pa dve čelni pipi s pripadajočo spojno zavorno cevjo, katere sestava je razvidna na sliki Ročica čelne pipe GZV se v obeh končnih legah blokira z vzmetno napravo, da je onemogočeno nenadzorovano odpiranje ali zapiranje pipe. Odprtina spojne glave zavorne cevi je obrnjena v levo stran, gledano proti čelni strani vozila (slika 16) Če je GZV opremljen na čelni strani vozila z dvema čelnima pipama, mora biti tudi na obeh pipah nameščena zavorna cev. Enako velja za GPV. Čelne pipe GPV se nahajajo na zunanji strani ob čelnih pipah GZV. ročica pipe GZV GZV pipa Priklj. matica obesa cevi gumasta cev spojna glava Slika 16: Čelna pipa z zavorno cevjo GZV 24
25 Vozila so lahko opremljena z GPV z zračnim tlakom 8 do 10 barov, napajajo pa se iz glavnih zračnih posod pogonskega vozila ali z zunanjim virom komprimiranega zraka. Zrak v GPV je namenjen za napajanje zračnih naprav Spojne glave cevi GZV so zrcalno obrnjene glede na spojne glave cevi GPV. Cevi GPV so razpoznavne po reliefnem križu na hrbtni strani spojne glave. Odprtina spojne glave GZV je obrnjena v levo stran, gledano proti čelni strani vozila, odprtina spojne glave GPV pa v desno stran gledano proti čelni strani vozila (sliki 17 in 18). Slika 17: Spojni glavi zavorne cevi Slika 18: Spojni glavi pnevmatske cevi Spajanje GZV med vsemi vozili v vlaku se opravi s spojnimi cevmi. Na vsaki spojni glavi mora biti v utor pravilno vgrajen tesnilni obroč (izdelan v skladu z UIC objavo O). Spenjanje GPV med vozili v vlaku se opravi po potrebi. Pri vozilih z dvema čelnima pipama GZV oziroma GPV sme biti spojen samo en par cevi, ki ne smeta biti spojeni navzkrižno. Slika 19: Spajanje zavornih in pnevmatskih cevi Neuporabljene zavorne in pnevmatske cevi morajo biti obešene na obese zračnih cevi. Obese morajo biti vgrajene tako, da je na njih obešena spojna glava najmanj 140 mm nad gornjim robom tirnice (GRT). Obesa zračnih cevi mora cev zavarovati pred vstopom tujkov v GZV oziroma GPV Zavorne in pnevmatske cevi morajo biti izdelane in označene v skladu z UIC objavo O Čelne pipe GZV in GPV so namenjene za odpiranje in zapiranje prehodnosti zraka skozi GZV in GPV vseh, v vlake uvrščenih vozil, vključenih v GZV in GPV. Ročice teh pip so v: odprti legi, ko je ročica zaskočena v smeri voda, zaprti legi, ko je ročica zaskočena pravokotno na vod. 25
26 Izključilne, zaporne in odcepne pipe Izključilne pipe posrednih zračnih zavor so namenjene za izključitev in ponovno vključitev zračne zavore, ko se odpravi vzrok njihove izključitve. Te pipe so v razporednikih ali ob njih, obračajo pa se z ročicami, ki so neposredno na pipah ali na posebnih ročičnih drogovih, segajočih do bočnih strani vozil Izraz "izključitev zavore" se nanaša na vozilo, pri čemer ostaja GZV vedno prehoden Osnovna lega izključilnih pip je lega vključeno. Lege ročic izključilnih pip so: vključeno ročica pipe je pravokotno na os GZV, izključeno ročica pipe je vzporedno z osjo GZV Ročice za ravnanje z izključilnimi pipami so oblikovane z navznoter upognjenimi ročaji (slika 20). Zavora izključena Zavora vključena Slika 20: Legi in oblika ročice izključilne pipe Zaporne pipe, ki so na zračnih vodih, so namenjene za zapiranje prehoda stisnjenega zraka v primerih vzdrževalnih posegov na določenih sklopih zavornega sistema ali za preusmerjanje zraka v druge naprave. Zaporna pipa na zračnem vodu je v legi: zaprto, ko je ročica pravokotno na smer zračnega voda, odprto, ko je ročica v smeri zračnega voda. 26
27 odprto zaprto SLIKA 21: Ročica zaporne pipe na zračnem vodu v legah»zaprto«in»odprto« Odcepne pipe so na spojih treh cevi in so namenjene za preusmeritev zraka v dve različni smeri Ravnanje s čelnimi pipami in spojnimi cevmi GZV in GPV S čelnimi pipami in spojnimi cevmi GZV in GPV ravnajo delavci, ki spenjajo in odpenjajo vozila v okviru svojih delovnih nalog. Ti delavci so odgovorni za pravilno lego čelnih pip in namestitev neuporabljenih cevi na obese cevi MENJALA ZAVOR Namen in vrste menjal Menjalo zavore je pnevmatska ali elektropnevmatska naprava, namenjena za preklapljanje načina delovanja zavore vozila glede na potrebe zaviranja Lega menjal se lahko spreminja ročno - z obračanjem prestavnih ročic, z električnim krmiljenjem ali pa samodejno Na vozilih so vgrajena menjala: vrste zaviranja (G, P, R, Mg ) in zavorne sile Vlečna vozila so praviloma opremljena samo z menjali vrste zaviranja, vlečena vozila pa z obema vrstama menjal Prestavne ročice menjal vrste zaviranja na vlečenih vozilih so praviloma na obeh bočnih straneh vozil. 27
28 Menjala vrste zaviranja na vlečnih vozilih Menjalo vrste zaviranja G, P in R na vlečnih vozilih je mogoče prestavljati v ustrezno lego ročno ali z električnim krmiljenjem. Tipi razporednikov posrednih zračnih zavor, vrste menjal in njihova mesta na vlečnih vozilih SŽ, so navedeni v Prilogi Menjala vrste zaviranja na vlečenih vozilih Menjala vrste zaviranja na potniških vagonih Potniški vagoni so opremljeni z naslednjimi menjali vrste zaviranja: G - P, P - R, G - P - R, G - P - R - Mg, P - R - Mg Prestavne ročice menjal vrste zaviranja potniških vagonov so razpoznavne po navzven in nazaj upognjenem ročaju (slika 22). Slika 22: Prestavna ročica menjala vrste zaviranja na potniškem vagonu Menjala vrste zaviranja na tovornih vagonih Na tovornih vagonih je lahko menjalo vrste zaviranja v legi G ali P. Zaviranje G je vključeno, ko je prestavna ročica v skrajni levi legi, zaviranje P pa, ko je ročica v skrajni desni legi. Praviloma se vagonski vlaki na SŽ zavirajo s hitro delujočo zavoro P Prestavne ročice menjal vrste zaviranja tovornih vagonov so oblikovane z oprijemno kroglo, kot prikazuje slika
29 Slika 23: Prestavna ročica menjala vrste zaviranja na tovornem vagonu Menjala zavorne sile na tovornih vagonih Na tovornih vagonih je mogoče spremeniti zavorno silo glede na njihovo obremenitev oziroma naloženost (»Prazno Naloženo«), s prestavitvijo prestavne ročice menjala zavorne sile v ustrezno lego. Ročica ima navzven ukrivljen ročaj kot prikazuje slika 24. Slika 24: Prestavna ročica menjala zavorne sile na tovornem vagonu Prestavna ročica menjala zavorne sile tovornega vagona mora biti v legi Prazno (skrajno levo), če je vagon prazen ali če je njegova skupna masa manjša od ločilne mase, ki je napisana pod osjo prestavne ročice, kot prikazuje slika Prestavna ročica menjala zavorne sile tovornega vagona mora biti v legi Naloženo (skrajno desno), če je bruto masa vagona enaka njegovi ločilni masi ali večja od ločilne mase Nekateri tovorni vagoni so opremljeni s samodejnimi menjali zavorne sile»prazno-naloženo«. Na teh vagonih se sila zaviranja spreminja samodejno: iz lege Prazno v lego Naloženo, ko bruto masa vagona doseže vrednost ločilne mase z odstopanjem ± 5%. iz lege "Naloženo" v lego "Prazno", ko je bruto masa vagona manjša od ločilne mase, z odstopanjem ± 5%. 29
30 Slika 25: Primer prestavne ročice menjala zavorne sile, ročice izključilne pipe zavore in prestavne ročice menjala vrste zaviranja na tovornem vagonu Ravnanje z menjali Z menjali ravnajo in so odgovorni za njihovo pravilno lego: strojevodja, na vlečnem vozilu, motorniku in motorni garnituri, vlakovodja ali popisni vlakovodja, pri vagonskem vlaku, vodja premika, pri premiku, voznik motornega vozila za posebne namene, na motornem vozilu za posebne namene in nanj priklopljenih vozil TORNI SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR TER ZAVORNO VZVODJE Splošno o tornih sklopih in delih Torni sklopi in deli tornih oziroma zračnih zavor delujejo na vrteče dele vozil in pri zaviranju s svojo površino pritiskajo na gibajoče se torne površine vrtečih delov. Pri tem trenju se kinetična energija gibajočih vlakov ali vozil spreminja v toplotno energijo, ki nastaja kot posledica trenja med tornimi deli Glede na vrsto tornih zavornih delov ločimo: zavoro z zavornjaki, ki pritiskajo na tekalno površino kolesa, disk zavoro, kjer zavorni vložki pritiskajo na torno površino diska. Ločimo osne diske, ki so navlečeni na os kolesne dvojice in kolesne diske, ki so privijačeni na kolesno ploščo Zavornjaki, ki med zaviranjem pritiskajo na tekalne površine koles, so izdelani iz fosforne sive litine, organske ali sintrane snovi, ki omogočajo ustrezni torni koeficient z majhnimi vplivi vlage in drugih vremenskih pojavov ter dobro odvajanje nastale toplote. 30
31 Zavornjaki iz kompozitne ali sintrane snovi so lahko: K, z visokim tornim koeficientom, L., s srednjim tornim koeficientom in LL, z nizkim tornim koeficientom, ki lahko nadomeščajo zavornjake iz fosforne sive litine Zavorni vložki med zaviranjem pritiskajo na zavorni disk in so izdelani iz kompozitne ali sintrane snovi Torni sklopi in deli kolesnih zavor Izvedba zavornih čevljev kolesnih zavor je prikazana na sliki št. 15, točka Torni sklop kolesne zavore sestavlja zavorni čevelj, zavornjak in zagozda zavornjaka, katere konstrukcijske kombinacije so prikazane na slikah 26a do 26c: Zavorni čevelj Zagozda zavornjaka Zavornjak Slika 26a: Zavorni čevelj z enim zavornjakom Zavorni čevelj Zavorni čevelj Zavornjak Zavornjak Slika 26b: Zavorni čevelj z dvema zavornjakoma Slika 26c: Zavorni čevelj s tremi zavornjaki 31
32 Sekundarni zavorni čevelj Zavornjak Primarni zavorni čevelj Slika 27: Sestavljeni zavorni čevelj z dvema zavornjakoma Materiali, lastnosti in dimenzije zavornjakov Zavornjaki iz fosforne sive litine morajo biti izdelani v skladu z objavo UIC 832 O, oziroma po naročilu SŽ Vsak zavornjak mora imeti naslednje oznake: naziv, kratica oziroma znak proizvajalca, oznaka šarže (številka oziroma datum taline), leto izdelave, eventualna vrsta, oznaka oziroma simbol zavornjaka. Te oznake morajo biti izdelane kot relief in ne smejo priti v stik z nosilcem zavornjaka, da jih je moč prebrati tudi po daljši uporabi Zavornjaki iz kompozitnega ali sintranega materiala morajo biti izdelani v skladu z objavo UIC OP Če zavornjaki iz fosforne sive litine manjkajo, so zlomljeni, pretrgani (tudi če se deli še držijo skupaj), ali so tako izrabljeni, da debelina v območju zavornega čevlja znaša manj kot 10 mm, jih je potrebno nadomestiti. Nadomestitev lahko odpade pri predaji vagona ŽPP-ju lastniku (K + R 1 ) Zavornjaki iz sestavljenih snovi, (kompozitni ali sintrani) morajo biti izdelani v skladu z objavo UIC Če manjkajo, so radialno (prečno) zlomljeni od torne površine do roba pločevine (razen na mestu razteznostne reže), je vidno krušenje tornega materiala na več kot 1/4 dolžine zavornjaka ali imajo vidne kovinske vključke ter, če je debelina v območju zavornega čevlja manjša od 10 mm, jih je potrebno nadomestiti. Če to ni možno, se na vozilu izključi zavora in olista (K + R 1 ). 32
33 Zavornjak, ki ne nalega na tekalno površino kolesa s celotno torno površino, velja za zabrušen zavornjak. Zavornjak se šteje kot zabrušen, če njegov zunanji rob dosega ali presega zunanji rob oziroma rob čelne površine kolesnega obroča ali kolesnega venca. V tem primeru je zavora nerabna Zavorni vložki in deli disk zavor Pri disk zavorah so torni elementi zavorni vložki, vstavljeni v nosilce zavornih vložkov. Zavorni vložki so sestavljeni iz kovinske armature za pritrditev na nosilec in na armaturo pritrjenega kompozitnega ali sintranega tornega materiala. Tehnične karakteristike in zahteve za izdelavo zavornih vložkov za hitrosti do 300 km/h so opisane v UIC objavi OR Osnovni tipi novih zavornih vložkov so: Tip Priloga A, UIC objave OR Površina (cm 2 ) Debelina (mm) Opomba A.1* 2 x ali 35 A.2* 2 x ali 35 A.3* 2 x (min.) Aktivna torna površina je seštevek površin 9 sintranih tornih čepov A in 200 Rezervirano A * Zavorni vložek se sestoji iz dveh polovic (leva + desna) Obvezne oznake zavornih vložkov Na hrbtni strani vsakega odobrenega zavornega vložka so obvezne naslednje oznake: oznaka proizvajalca, datum proizvodnje (teden in leto), skrajšana oznaka materiala, označba tipa vložka v skladu z objavo UIC OR, točka Oznake naj bodo natisnjene, vgravirane ali vtisnjene in naj bodo napisane tako, da bo možno vsak zavorni vložek identificirati tudi, ko bo do konca obrabljen Minimalna debelina tornega materiala zavornega vložka je 5 mm. Konstrukcija zavornega vložka mora omogočati, da se enakomerno obrabljajo do debeline tornega materiala 5 mm. Če ima zavorni vložek kovinsko armaturo, le-ta ne sme priti v kontakt z zavornim diskom. 33
34 Zavorno vzvodje Zavorno vzvodje je namenjeno za enakomerni prenos zavorne sile od batnice zavornega valja zračne zavore in od vretena ročne ali pritrdilne zavore do tornih delov (zavornjakov, zavornih vložkov) Za zagotavljanje predpisanega hoda batnice zavornega valja in predpisanega razmika med tornimi površinami mora biti vgrajen regulator zavornega vzvodja Deli zavornega vzvodja, ki lahko pri odpadanju ogrožajo varnost železniškega prometa, morajo biti zavarovani pred odpadanjem z lovilnimi elementi. Stanje in pritrjenost zavornega vzvodja ter njegovih lovilnih elementov se mora preverjati med pregledi pri preskusih zavor. Shematski prikaz zavornega vzvodja 2-osnih in 4-osnih tovornih vagonov je na sliki 14. Slika 28: Zavorno vzvodje tovornega vagona s pnevmatskim menjalom zavorne sile 34
35 4. OZNAČEVANJE ZAVOR 4.1. OZNAČEVANJE ZRAČNIH ZAVOR Označevanje samodejnih zračnih zavor Splošno o označevanju zavor Na zavorah na vozilih so napisi oznake in znaki, ki vsebujejo podatke, potrebne za uporabo in vzdrževanje zavor. Napisane so s črkami in številkami ali pa so v obliki piktogramov Oblike, dimenzije in mesta napisov oznak in znakov za zavore na vozilih so predpisani v Objavi UIC št. 545 (Zavore Označevanje, napisi, oznake in znaki), ter v RIC-u in AVV Vrste in oblike oznak zračnih zavor Glavne oznake zračnih zavor so sestavljene iz dveh skupin črk, ločenih s črtico, pri čemer pomeni: prva skupina črk: tip zavore glede na tip razporednika, druga skupina črk: vrste zaviranja, s katerimi zavora deluje Dopolnilne oznake so namenjene za razpoznavanje dodatnih zavornih naprav in zavornih mas vozil Sestava oznake zavore: dopolnilna oznaka a XX - YY bc vrsta zavore tip zavore } glavna oznaka Označevanje tipov zavor Tipi zavor v mednarodnem prometu se označujejo na vozilih v skladu s tipi vgrajenih razporednikov. Oznake so okrajšave imen konstruktorjev ali proizvajalcev in se pišejo z velikimi in malimi črkami. Oznake tipov zavor, odobrenih v mednarodnem železniškem prometu, so navedene v Prilogi Če je na vozilo oziroma vagon vgrajenih več razporednikov, je poleg oznake njihovega tipa navedeno tudi njihovo število (npr. 2 x KE). 35
36 Označevanje vrst zračnih zavor Vrste zavor se razlikujejo glede na način njihovega delovanja in se delijo na zavore za tovorne vlake in zavore za potniške vlake. Zavore za tovorne vlake so počasi delujoče, zavore za potniške vlake pa hitro delujoče zavore. Oznaka vrste zavore torej pomeni tudi način njenega delovanja Zavore za tovorne vlake ali počasi delujoče zavore se označujejo s črko G Zavore za potniške vlake ali hitro delujoče zavore se označujejo s črko P Oznaki G in P za vrsto zavore v glavni oznaki zavore se uporabljata tudi za označevanje lege menjal zavor, kjer pomenita vrsto zaviranja, na katero je vključena v vozilo vgrajena zavora Na SŽ se vsi vlaki zavirajo s hitro delujočo zavoro P Označevanje zračnih zavor velike moči Zavore za potniške vlake z oznako P, ki imajo dodatne naprave za povečanje zavorne sile, so zavore velike moči, ki se označujejo s črko R ali R v rombu Napisi vrednosti zavorne mase zračnih zavor Splošno o napisih zavorne mase Na vseh vozilih z zračnimi zavorami je napisana vrednost zavorne mase za vse vrste zavor in zaviranj, vključno z ročnimi in pritrdilnimi zavorami, prav tako pa tudi vrednosti ločilnih mas Mesta napisov vrednosti zavorne mase na vozilih so določena glede na vrste vozil in vrste vgrajenih zavor (vzdolžni nosilci, tablice izza prestavnih ročic menjal, stene vozil ipd.) Če so napisi za zavorne mase in ločilne mase neberljivi, se zavrta masa tega vozila ne upošteva pri izračunu zavornih vrednosti Napisi zavornih mas na vagonih brez menjal Na vozilih z zavorami brez menjal so vrednosti zavornih mas napisane na vzdolžnih nosilcih ali stranskih stenah vozil v bližini glavne oznake oziroma tipa zavore, kot prikazuje slika
37 Zavora X t ali Zavora X t Slika Pri vagonih z zavoro velike moči R, brez menjala zavorne sile, se poleg zavorne mase za ta režim lahko izpiše zavrta masa za nižjo stopnjo zaviranja (P ali RIC - v oklepaju), kot prikazuje slika 30. Zavora - R 00t (00t) Slika Pri vagonih z zavoro velike moči R, ki ima pospešilnik za praznjenje GZV, je najprej napisana vrednost zavorne mase X t brez rabe pospešilnika, pod to pa zavrta masa Z t z rabo pospešilnika. Slednja je napisana z rdečo barvo, kot prikazuje slika 31. Zavora X t Z t Slika Napisi zavornih mas na vagonih z menjali vrste zaviranja Na vozilih z menjalom za vrsto zavore so zavorne mase označene na tablici, pred katero se obrača ročica menjala. G 00t 00t P RIC 00t 00t 00t R R Slika 32: Menjalo G P tovorno-potniško Slika 33: Menjalo RIC - R R rumena pospešilnik izključen R rdeča pospešilnik vključen 37
38 P RIC 00t R 00t 00t R+Mg 00t Slika 34: Menjalo P(RIC) R - R+Mg P(RIC) potniško R velike moči brez ali s pospešilnikom R+Mg velike moči in elektromagnetna Napisi zavornih mas na vagonih s ročnimi menjali zavorne sile Vrednosti zavornih mas vagonov z menjali zavorne sile glede na njihovo obremenitev oziroma naloženost (običajno na tovornih vagonih) so napisane na tablicah, pred katero se obrača ročica menjala Na vagonih z menjali zavorne sile so označene naslednje vrednosti mas v tonah: ločilna masa, zavrta masa, ki je v mejah praznega vagona, zavrta masa, ki je v mejah naloženega vagona Ločilna masa je skupna masa vagona, pri kateri se glede na potrebno zavorno silo upošteva, da se vagon: zavira kot prazen, če je njegova skupna masa manjša od ločilne mase, zavira kot naložen, če je njegova skupna masa enaka ali večja od ločilne mase in se glede na to prestavi menjalo zavorne sile (»Prazno Naloženo«) v ustrezno lego Zavrta masa in ločilna masa je na vagonih z menjalom zavorne sile napisana na plošči, pred katero se premika prestavna ročica menjala Če je menjalo zavorne sile z dvema legama prestavne ročice (Prazno - Naloženo), je zavrta masa napisana na levi in desni strani lege prestavne ročice menjala, ločilna masa pa je napisana med obema zavornima masama, kot je prikazano na sliki t 00t 00t Slika 35: Napisi zavornih mas pri menjalu zavorne sile (»Prazno Naloženo«) z dvema legama 38
39 Če je menjalo zavorne sile z lego prazno in več leg naloženo, je pripadajoča zavrta masa prikazana za vsako lego prestavne ročice v okencu, ki je na gornji strani sredine plošče, pred katero se premika prestavna ročica (slika 36), ali pa je ustrezna zavrta masa napisana ob vsaki legi prestavne ročice, kot je prikazano na sliki 36. Ločilne mase so napisane na plošči pod osjo prestavne ročice, pri čemer kaže ustrezno ločilno maso kazalnik, pritrjen na os ročice (X pomeni zavorno maso, Y pa ločilno maso). X X X Y Y ali Y Y X Slika 36: Napisi zavornih mas pri menjalu zavorne sile z več legami naloženo Napisi zavornih mas na vagonih z ročnimi menjali zavorne sile v povezavi z menjalom vrst zaviranja Na vagonih z obema menjaloma zavore (»Prazno Naloženo«in G P) se ugotovljeni zavorni masi za obe legi G in P neznatno razlikujeta, zato je za obe legi napisana enaka zavrta masa. Za različne lege prestavne ročice menjala zavorne sile so napisane zavorne in ločilne mase Na obstoječih vagonih z menjalom zavorne sile (»Prazno Naloženo«) in menjalom vrst zaviranja (G P) se lahko za vsako lego obeh prestavnih ročic pokaže ustrezna zavrta masa v okencih, ki se nahajajo ob vsaki legi prestavne ročice menjala zavorne sile, kot je razvidno na sliki 37. KE - GP Slika 37: Menjalo zavorne sile v povezavi z menjalom vrste zaviranja z okenci za napise zavorne mase 39
40 Na vagonih z dvema ali več zavorami z ločenimi menjavami obremenitve so napisi zavornih mas na ploščah vsakega menjala zavorne sile v skladu z določili tega poglavja Napisi zavornih mas na vagonih s samodejnim uravnavanjem zavorne sile Na vagonih s samodejnim uravnavanjem zavorne sile v odvisnosti od obremenitve je zavrta masa napisana v bližini menjala vrste zaviranja, kot je prikazano na sliki 38. V pravokotniku napisana zavrta masa je največja zavrta masa, ki jo je mogoče doseči s to zavoro. O - GP - A MAX: 00 t Slika 38: Napis zavorne mase na vagonu s samodejnim uravnavanjem zavorne sile Če je vozilo opremljeno z zavoro z več razporedniki, je zavrta masa napisana v obliki zmnožka zavornih mas (npr. MAX: 2 x 00 t), pri čemer prva številka pomeni število razporednikov Na vagonih s samodejnim menjalom zavorne sile (Prazno Naloženo) so zavorne in ločilne mase napisane na posebnih tablicah v enaki obliki, kot so napisane na tablicah menjal. Napisi so v treh različnih oblikah, ki so prikazane na slikah 39 a), b) in c). 00 t 00 t 00 t 00 t G 00 t 00 t P Slika 39 a: Napisi različnih zavornih in ločilnih mas v legah G in P pri zavori s samodejnim menjalom»prazno Naloženo«40
41 G P 00 t 00 t 00 t Slika 39 b: Napisi enakih zavornih in ločilnih mas v legah G in P pri zavori s samodejnim menjalom»prazno Naloženo«00 t 00 t 00 t Slika 39 c: Napisi zavornih in ločilnih mas pri zavori s samo eno vrsto zaviranja (G ali P) in samodejnim menjalom»prazno Naloženo« Zavrta masa členkastih vagonov, sestavljenih iz več stalno spetih vagonskih enot, od katerih je vsaka opremljena z razporednikom, je napisana skupna zavrta masa vagona, ob kateri so v oklepaju napisane še zavorne mase posameznih vagonskih enot. 3 x KE GP A Max 203 t (80t + 43t + 80t) Slika 40: Označitev zavore in zavorne mase zavore Knorr na vagonu iz treh vagonskih enot z lastnimi razporedniki in s samodejnim uravnavanjem zavorne sile Napisi zavornih mas na vagonih z R zavoro in samodejnim stopenjskim menjalom zavorne sile Za vagone, pri katerih masa naklada ne presega 50 odstotkov njihove lastne mase, je zavrta masa določena na podlagi obratovalne mase vagona. Obratovalna masa vagona je vsota lastne mase vagona in dodatne mase naklada Zavrta masa vagona iz prejšnje točke se določi tako, da se obratovalna masa pomnoži s faktorjem 1,5. Na vsakem vzdolžnem nosilcu ali stranici takšnega vagona sta napisani obratovalna in zavrta masa. 41
42 Na vozilih s pospešilnikom praznjenja GZV sta napisani obe zavorni masi. Zavrta masa, dosežena pri delovanju pospešilnika praznjenja GZV, je napisana z rdečo barvo Na vozilih z menjalom vrste zaviranja P R ali G P R je zavrta masa napisana za vse lege vrste zavore Na vagonih, katerih dodatna masa naklada presega 50 odstotkov njihove lastne mase, je zavrta masa za vsakokratno obratovalno maso v preglednici po stopnjah: 3 t, na vagonih z mejno obremenitvijo do 25 t, 5 t, na vagonih z mejno obremenitvijo nad 25 t Na vagonih z menjalom P R ali G P R je zavrta masa napisana v preglednici na bočni strani. Za legi G in P je napisana samo ena vrednost zavorne mase. Če sta zavorni masi v obeh legah različni, je napisana manjša od obeh vrednosti za vsako stopnjo obremenitve vagona. Preglednici zavornih mas na vagonu (na primer: z mejno obremenitvijo nad 25 t) sta prikazani na slikah 41 a in 41 b. a) vagon s pospešilnikom praznjenja GZV: Lega zavore Zavorne mase 1 2 R 1) t R t P/G t t Obratovalne mase 1) Zavrta masa pri delovanju pospešilnika praznjenja GZV napisana z rdečo barvo. 1...Vrsta zavore 2...Bruto masa Slika 41 a: Preglednica zavrtih mas na vagonu s pospešilnikom praznjenja GZV 42
43 b) vagon brez pospešilnika praznjenja GZV: Lega zavore Zavorne mase 1 2 R t P/G t t Obratovalne mase 1...Vrsta zavore 2...Bruto masa Slika 41 b: Preglednica zavornih mas na vagonu brez pospešilnika praznjenja GZV Označevanje naprav za zaviranje v sili Ob ročicah in pipah sprožilnikov zaviranja v sili v potniških vagonih so naslednji napisi: Zaviranje v sili Ob nevarnosti potegni ročico Zloraba je kazniva Alarme, Notbremse, Freno d emergenza Ne tirer la poignée qu en cas de danger Tout abus sera puni Tirare la maniglia solo in caso di pericolo Ogni abuso verra punito Naprave za vračanje sprožilnikov zaviranja v sili v stanje pripravljenosti oziroma vrtljivi nastavki za štirirobni ključ in njihova mesta so označeni z rdečim kolobarjem, kot je prikazano na sliki
44 Črno Rdeče Naprava se vrne v pripravljenost neposredno s štirirobnim ključem Za vrnitev naprave s štirirobnim ključem v pripravljenost je treba odpreti omaro Slika 42: Oznaka naprave sprožilnika zaviranja v sili za vrnitev v pripravljenost Vagoni, ki so opremljeni z napravo za preložitev zaviranja v sili (PZS), imajo v bližini napisa za zavoro tudi znak predpisanih dimenzij: Slika 43: Oznaka preložitve zaviranja v sili Označevanje zavor s kompozitnimi zavornjaki Zlato rumene barve: popolna oprema vozila za PZS, z 9 - žilnim kablom UIC; Rdeče barve: samo prehodni električni kabel za PZS Vozila, katerih kolesna zračna zavora je opremljena s kompozitnimi zavornjaki, so na vzdolžnih nosilcih ali na bočnih stenah označena z oznako v skladu z objavo UIC 545 O: Slika 44 a: Oznaka na vozilu opremljenem z zavornjaki z visokim tornim koeficientom 44
45 Slika 44 b:oznaka na vozilu opremljenem z zavornjaki s srednjim tornim koeficientom Slika 44 c: Oznaka na vozilu opremljenem z zavornjaki z nizkim tornim koeficientom Označevanje disk zavor Vozila, katerih zračna zavora je opremljena z zavornimi diski, so na vzdolžnih nosilcih ali na bočnih stenah označena z oznako "D" v krogu rumene barve in predpisanih dimenzij v skladu z objavo UIC 545 O. Slika 45: Oznaka na vozilu opremljenem z disk zavoro 45
46 Označevanje elektropnevmatskih zavor Vozila, ki imajo vgrajene elektropnevmatske zavore ali samo njihove krmilne prehodne vode, so označena z oznako predpisanih dimenzij: ep rumene barve: električno krmiljena zračna zavora s popolno opremo; ep rdeče barve: samo prehodni vod za električno krmiljenje zračnih zavor. Slika 46: Oznaka elektropnevmatske zavore Zavrta masa, ki se doseže z ep zavoro je napisana z rdečo barvo ob zavorni masi pnevmatsko krmiljene oziroma posredne zračne zavore Vagoni, ki so opremljeni z elektropnevmatsko zavoro, krmiljeno po 9 - žilnem kablu UIC (sočasno namenjenem za PZS), so označeni z oznako predpisanih dimenzij: ep - rumene barve: s kablom UIC električno krmiljena zračna zavora s popolno opremo; Slika 47: Oznaka elektropnevmatske zavore s preložitvijo zaviranja v sili Označevanje vagonov brez zračnih zavor Tovorni vagoni, ki so opremljeni samo z glavnim zavornim vodom, so označeni z belimi vogalnimi pasovi predpisanih dimenzij, kot je prikazano na sliki 48. Slika 48: Oznaka vagona, opremljenega samo z GZV 46
47 4.2. OZNAČEVANJE DRUGIH ZAVOR IN NAPRAV V ZVEZI Z ZAVIRANJEM Označevanje ročnih zavor Oznake ročnih in pritrdilnih zavor na potniških, prtljažnih vagonih in drugih železniških vozilih Oznaka ročne zavore (piktogram) na potniških, prtljažnih vagonih in drugih železniških vozilih je v bližini vhoda, kjer je tudi mehanizem za upravljanje z ročno zavoro. Praviloma je oznaka ob vhodnih vratih na vzdolžnem nosilcu oziroma steni na obeh straneh vagona, v obliki, prikazani na slikah 49 in 50. Simbol je narisan s temno barvo na svetli (beli do rumeni) podlagi in predpisano dimenzijo. Slika 49: Piktogram ročne zavore na potniških in prtljažnih vagonih Vrednosti zavornih mas ročnih zavor so na potniških in prtljažnih vagonih napisane v neposredni bližini piktograma ročne zavore, kot prikazuje slika 50. Slika 50: Piktogram ročne zavore in napis o njeni zavorni masi na potniškem vagonu Oznake zračno - vzmetne ročne zavore Zračno vzmetne zavore so ročne zavore, ki so označene tako kot sledi. Ob ročici ali tipkalu za sprožitev zračno - vzmetne ročne zavore je oznaka, prikazana na sliki
48 Slika 51: Oznaka sprožilne naprave zračno-vzmetne ročne zavore Mesto naprave za odvrtje zračno vzmetne zavore pri pomanjkanju stisnjenega zraka v GZV je označeno z oznakama, prikazanima na sliki 52. Slika 52: Oznaka mesta popustne naprave zračno - vzmetne ročne zavore Napisi in oznake ročnih in pritrdilnih zavor na tovornih vagonih Tovorni vagoni z ročnimi ali pritrdilnimi zavorami nimajo posebnih oznak teh zavor Tovorni vagoni imajo poseben napis o vrednosti zavorne mase ročne ali pritrdilne zavore, če je ta manjša od skupne mase vagona (lastna masa + masa naklada, pri mejni obremenitvi C). Zavrta masa je napisana v pravokotniku z robom bele barve, in sicer pod lastno maso. Napis je na bočnih straneh vagonov, kot prikazuje slika 53. Če je vozilo s pritrdilno zavoro, s katero se ravna s tal, je vrednost zavorne mase uokvirjena z rdečo barvo. Lastna masa Zavorna masa kg 00 0 t Slika 53: Napis o zavorni masi ročne zavore na tovornem vagonu Tovorni vagoni, katerih zavrta masa ročne zavore je enaka najmanj skupni masi, nimajo napisa o zavorni masi, pri čemer pomenita napisa o lastni masi in masi naklada, da vagon izpolnjuje pogoje zaviranja Pri potniških vagonih se poleg oznake za ročno zavoro v pravokotniku napiše tudi vrednost zavorne mase le-te. 48
49 Slika 54: Napis zavorne mase ročne zavore na potniškem vagonu Če je vagon opremljen z več neodvisno delujočimi ročnimi ali pritrdilnimi zavorami, je njihova zavrta masa napisana pod lastno maso (npr. za dve zavori) v obliki: kg 2 x 00.0 t Slika 55: Napis o zavorni masi z več ročnimi ali pritrdilnimi zavorami Označevanje elektromagnetnih tirnih zavor Vozila z elektromagnetno tirno zavoro so označena z oznako Mg pri napisu za vrsto zavore. Oznaka Mg zavore je tudi na menjalih vrste zaviranja kot prikazuje slika Označevanje kazal zavor Splošno o kazalih zavor Kazala zavor (v nadaljevanju: kazala) so lahko vgrajena na bočnih straneh tovornih in potniških vagonov (približno na sredini), na vhodnih ploščadih potniških vagonov in blizu čelnih strani motornikov in motornih garnitur. Kazala so namenjena za ugotavljanje: delovanje zavor (Zavrto-Odvrto) na vozilih z disk zavorami, sile zaviranja tovornih vagonov (Prazno-Naloženo), delovanja zavor velikih moči na potniških vagonih Oznake in napisi kazal zavor potniških vagonov, motornikov in motornih garnitur Na potniških vagonih, motornikih in motornih garniturah z disk zavoro kažejo kazala v kazalnem okencu (sliki 56 in 57) zavrto stanje zračnih zavor z ustreznim napisom ali oznako na rdeči, odvrto stanje pa na zeleni podlagi. 49
50 Stanje zračne zavore Stanje ročne zavore Slika 56: Primer kazala zavore na potniškem vagonu Slika 57: Primer kazala zavore na motornikih in motornih garniturah Podobno kot kazala stanja samodejnih zračnih zavor iz prejšnje točke so vgrajena na potniških vagonih kazala stanja ročnih zavor. Ta kazala so lahko posebna, ali pa so vgrajena v istem ohišju kot kazala samodejnih zračnih zavor (kot prikazuje slika 56) z oznako ročne zavore na zeleni (odvrto) in ali na rdeči (zavrto) podlagi Za ugotavljanje delovanja R zaviranja na potniških vagonih z litoželeznimi zavornjaki so na njihovih bočnih straneh (slika 58) vgrajene omarice s kontrolnikom delovanja R zaviranja, ki sestoji iz manometra in tipkala za sprožitev zaviranja. Po sprožitvi zaviranja z znižanjem tlaka v GZV s 5 na 3,8 bara in pritiskom na tipkalo naraste tlak v zavornih valjih pri brezhibno delujoči zavori z nizke na visoko stopnjo. Slika 58: Kontrolnik delovanja R zavore na potniškem vagonu 50
51 Poleg kontrolnika za preskus delovanja R zaviranja sta na takšnih potniških vagonih vgrajena kontrolna manometra zračnega tlaka v zavornem valju in v GZV (slika 59). Kontrolni manometer zračnega tlaka v zavornem valju je opremljen z dvema kazalcema - kazalnim in sledilnim. Delovanje visoke stopnje zaviranja med vožnjo se lahko ugotovi po legi sledilnega kazalca kontrolnega manometra, ki kaže najvišji doseženi zračni tlak v zavornem valju. Sledilni kazalec je treba vrniti v izhodiščno lego s posebnim ključem, pred opravljanjem zavornega preskusa. Slika 59: Kontrolni manometer delovanja R zaviranja in manometer GZV na potniškem vagonu Kazala zavor vozil, ki so opremljena s kontrolnimi indikatorji delovanja zavor, kažejo stanje zračnih in ročnih zavor z rdečim (zavrto) in zelenim (odvrto) poljem v okencih, ob katerih so simboli stanja zračne zavore in simbol ročne zavore. Odvrta ali zavrta zračna zavora ali Izključena ali neuporabna zračna zavora ali Slika 60: Simboli stanja zračnih zavor 51
52 Slika 61: Primer kontrolne plošče delovanja zavor potniškega vagona, kjer so od leve strani: ročica izključilne pipe, menjalo zaviranja P-R-Mg, poteg izzračevalnika zavore, kontrolnik delovanja Mg zavore, kazalo zavore Vlogo kazala pripravljenosti delovanja R zavore v visoki stopnji zaviranja ima na nekaterih vagonih vgrajena zelena signalna lučka, ki sveti pri pripravljenosti zavore za delovanje v visoki stopnji zaviranja. Lučka se nahaja v prehodu med vhodno ploščadjo in hodnikom Oznake kazal zavor na tovornih vagonih Za pravilno odbiranje zavorne mase tovornih vagonov s samodejnim menjalom sile zaviranja so lahko na njih vgrajena kazala Prazno - Naloženo, kot so prikazana na slikah 62 in 63. Kazalo lege menjala»prazno- Naloženo«Slika 62: Kazalo lege samodejnega menjala»prazno-naloženopraznonaloženo«slika 63: Oznaka kazala lege menjala»prazno-naloženo«52
53 Oznake detektorjev iztirjenja na tovornih vagonih Tovorni vagoni, opremljeni z detektorji iztirjenja, ki so dobro vidni iz obeh bočnih strani vagonov, so označeni na vzdožnih nosilcih z oznako, prikazano na sliki 64. Slika 64: Detektor iztirjenja, viden z obeh strani vagona Tovorni vagoni, opremljeni z detektorji iztirjenja, so na strani, s katere niso vidni, označeni na vzdožnih nosilcih z oznako, prikazano na sliki 65. Slika 65: Detektor iztirjenja, viden z druge strani vagona Sprožitev detektorja iztirjenja kaže indikator njegovega stanja, ki se nahaja na detektorju iztirjenja. 53
54 5. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR 5.1. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR Preskusi delovanja zavor so predpisani v poglavju III, točka 2 Pravilnika 202. V tem navodilu so predpisani le preskus zavor in postopki, ki niso predpisani v Pravilniku o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil Preskusi zavor se opravljajo v skladu z določili Pravilnika 202 in tega navodila. Izid popolnega preskusa zavore pogonskega vozila strojevodja potrdi na obrazcu Dnevni pregled vlečnega vozila (EV 50) z vpisom naslednjih podatkov:»popolni preskus zavore uspešno opravljen dne, ob uri, minuti. Ime in priimek:, Podpis: «Izid opravljenega delnega preskusa zavore pogonskega vozila potrdi strojevodja v obrazcu EV Če opravljata preskus zavore dva pregledna delavca, se s poslovnikom organizacijske enote določi, kateri izmed njiju potrdi uspešno opravljen preskus zavore OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG Popolni preskus zavor Popolni preskus zavor je na EMG vrste 310 razdeljen na štiri sklope in sicer na: 1-Opravljanje pregleda zavornih elementov in zavornih sklopov, 2- Opravljanje preskusa pnevmatske zavore, 3- Opravljanje preskusa EP zavore in 4- Opravljanje preskusa magnetne tirne zavore Za pravilno izvedbo navedenih pregledov in preskusov je potrebno izvesti sledeče: Elektromotorno garnituro vključiti v delovanje, na manometru»glavni pnevmatski vod«preveriti tlak 10,0 barov, priviti ročno zavoro za zavarovanje garniture proti samopremaknitvi, na upravljalnem pultu preveriti vključenost rdeče signalne svetilke»ročna zavora privita« OPRAVLJANJE PREGLEDA ZAVORNIH DELOV IN ZAVORNIH SKLOPOV Pri popolnem preskusu zavore se opravi pregled v skladu s točko (1), 1., 45. člena Pravilnika
55 OPRAVLJANJE PRESKUSA PNEVMATSKE ZAVORE Na monitorju diagnostike izbrati sliko»stanje 3«, S ključem zaviralnika aktivirati zaviralnik zavore, ročico zaviralnika postaviti v položaj»vožnja«in ga v tem položaju pustiti 5 minut (čas 5 minut je potreben zaradi popolne zračne oskrbe vseh zračnih sistemov zavornih plošč, sicer nadaljnje opravljanje preskusa zavore ne bo uspešno), Slika 66: Ključ zaviralnika v položaju»vključeno«na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 5 barov, Slika 67: Manometri na upravljalnem pultu 55
56 na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po zapolnjenem pravokotniku preveriti vključenost zavorne krmilne naprave WABCOTROL, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po izpraznjenih pravokotnikih preveriti popolno odvrtost celotnega vlaka, 15/09/ :15 Slika 68: Slika»Stanje 3«na monitorju diagnostike prikaz stanja: EMG odvrta na upravljalnem pultu se mora izključiti rumena signalna svetilka»tlak zraka v zavornih valjih«, Po 5 minutah polnjenja izvesti preskus tesnjenja glavnega zavornega voda s postavitvijo ročice zaviralnika v položaj»izključeno«, padec zračnega tlaka v 5 minutah ne sme biti višji od 0,5 bara, kar je pogoj za nadaljevanje opravljanja preskusa zavore. Ročico zaviralnika posredne zavore ponovno postaviti v položaj»vožnja«, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak v glavnem zavornem vodu, ki mora znašati 5,0 barov, Izvesti začetno stopnjo zaviranja, z znižanjem tlaka v glavnem zavornem vodu za 0,5 bara, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti zmanjšanje tlaka v glavnem zavornem vodu za 0,5 barov, na manometru»zavorni valji «, preveriti tlak zraka v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, ki mora biti višji od 0,6 barov, na upravljalnem pultu preveriti vključenost rumene signalne svetilke»tlak zraka v zavornih valjih«, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po zapolnitvi vseh pravokotnikov preveriti zavrtost celotnega vlaka, 56
57 15/09/ :15 Slika 69: Slika»Stanje 3«na monitorju diagnostike prikaz stanja: EMG zavora Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj»hitra zavora«, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 0 barov, na manometru»zavorni valji «, preveriti maksimalni tlak v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, 3,8 barov, na upravljalnem pultu preveriti vključenost rumene signalne svetilke»tlak zraka v zavornih valjih«, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po zapolnitvi vseh pravokotnikov preveriti zavrtost celotnega vlaka, Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST pnevmatske zavore -piktogram na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti rdeča signalna svetilka»vse kolesne dvojice v vlaku zavrte«, Slika 70: Upravljalna plošča za preskus zavore 57
58 Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj»vožnja«, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 5,0 barov, na manometru»zavorni valji «, preveriti tlak v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, ki mora biti 0 barov, na upravljalnem pultu preveriti izključenost rumene signalne svetilke»tlak zraka v zavornih valjih«, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po izpraznjenih vseh pravokotnikih preveriti odvrtost celotnega vlaka, Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST pnevmatske zavore -piktogram, na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti zelena signalna svetilka»vse kolesne dvojice v vlaku odvrte«slika 71: Upravljalna plošča za preskus zavore 58
59 OPRAVLJANJE PRESKUSA EP ZAVORE Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST elektropnevmatske zavore -piktogram in jo ves čas opravljanja preskusa držati pritisnjeno, na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti rumena signalna svetilka»preskus EP zavore je v teku«, Slika 72: Upravljalna plošča za preskus zavore Ročico zaviralnika posredne zavore počasi premikati proti položaju»hitra zavora«in nato nazaj v položaj»vožnja«, pri pomikanju ročice zaviralnika v položaj»hitra Zavora«se izvaja preskus delovanja ep ventilov zaviranja, pri vračanju ročice zaviralnika v položaj»vožnja«se izvaja preskus delovanja ep ventilov odviranja, nedelovanje katerega koli ep ventila se signalizira na monitorju diagnostike z izpisom, kot npr.»okvara EP zavore«, z informacijo da je posamezni ventil EP zavore neučinkovit. Na upravljalni plošči za preskus zavore, spustiti tipko TEST elektropnevmatske zavore, na upravljalni plošči za preskus zavore se mora izključiti rumena signalna svetilka»preskus EP zavore je v teku«. Če se po opisanem postopku preskusa EP zavore, na monitorju diagnostike ne pojavi nobeno sporočilo motnje ali okvare, je postopek preskusa EP zavore uspešen. V nasprotnem primeru pa je potrebno EP zavoro na plošči Q1 izključiti, kar se izvede z izklopom inštalacijskega odklopnika Q50_02. 59
60 Slika 73: Primer izpisa na monitorju diagnostike v primeru okvare EP ventila na vagonu TB OPRAVLJANJE PRESKUSA MAGNETNE TIRNE ZAVORE Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj»hitra zavora«, Na upravljalni omarici za preskus magnetne tirne zavore, ki se nahaja pod kabino, na zunanji levi ali desni strani, s štirirobim ključem odpreti pokrov in za čas 10 sekund pritisniti na tipkalo»test magnetne tirne zavore«, na upravljalni omarici za preskus magnetne tirne zavore, preveriti vključenost obeh zelenih signalnih svetilk, Slika 74: Upravljalna omarica za preskus magnetne tirne zavore 60
61 V kolikor se obe zeleni signalni svetilki vključita se smatra, da je preskus magnetne tirne zavore uspešen in končan. V primeru, da se pri preskusu magnetne tirne zavore, po 10 sekundah ne vključita obe zeleni signalni svetilki, se na monitorju diagnostike pojavi sporočilo okvare ali motnje, ki ga mora strojevodja po vrnitvi v kabino prebrati in ukrepati v skladu z njegovim napotkom (izključiti magnetno tirno zavoro zadevnega vagona). Enako je potrebno ravnati tudi v primeru, če ostane po opravljenem preskusu magnetne tirne zavore na upravljalnem pultu vključena rdeča signalna svetilka»drsalke magnetne zavore spuščene«. Vključena rdeča signalna svetilka»drsalke magnetne tirne zavore spuščene«na upravljalnem pultu namreč signalizira, da se na vlaku najmanj ena drsalka magnetne tirne zavore ni vrnila v svoj izhodiščni, dvignjeni položaj Delni preskus zavor Priviti ročno zavoro za zavarovanje garniture proti samopremaknitvi, Na monitorju diagnostike izbrati sliko»stanje 3«S ključem zaviralnika aktivirati zaviralnik posredne zavore in ročico zaviralnika postaviti v položaj»vožnja«, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 5 barov, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, po zapolnjenem pravokotniku preveriti vključenost zavorne krmilne naprave WABCOTROL, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, preveriti izpraznjenost pravokotnikov, kar pomeni, da je zračna zavora garniture odvrta, na upravljalnem pultu se mora izključiti rumena signalna svetilka»tlak zraka v zavornih valjih. Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj»hitra zavora«, na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 0 barov, na manometru»zavorni valji «, preveriti maksimalni tlak v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, 3,8 barov, na upravljalnem pultu preveriti vključenost rumene signalne svetilke»tlak zraka v zavornih valjih«, na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, preveriti zapolnjenost pravokotnikov, kar pomeni, da je zračna zavora garniture zavrta. Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST pnevmatske zavore, na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti rdeča signalna svetilka»vse kolesne dvojice v vlaku zavorne«, kar pomeni, da je dosežen maksimalni tlak v vseh zavornih valjih, Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj»vožnja«. na manometru»glavni zavorni vod«preveriti tlak 5 barov, na manometru»zavorni valji «, preveriti tlak v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, ki mora biti 0 barov, na upravljalnem pultu preveriti izključenost rumene signalne svetilke»tlak zraka v zavornih valjih«, 61
62 na monitorju diagnostike v sliki»stanje 3«, preveriti izpraznjenost pravokotnikov, kar pomeni, da je zračna zavora garniture odvrta. Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST pnevmatske zavore, na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti zelena signalna svetilka»vse kolesne dvojice v vlaku odvrte«, kar pomeni, da so vse zavore na garnituri odvrte, s tem je delni preskus zavore na elektromotorni garnituri končan Delni preskus zavor C Po opravljenem spetju dveh ali več garnitur, ki so v času 24 ur imele opravljene popolni preskus zavore, je potrebno opraviti delni preskus zavor C. Postopek opravljanja delnega preskusa zavor C je enak, kot je opisan v postopku za opravljanje delnega preskusa zračne zavore v točki Vse signalizacije, ki se uporabljajo pri izvajanju preskusov zavore, kot tudi prikazi na monitorju diagnostike so izvedeni tako, da lahko prikazujejo vsa ustrezna stanja tako za eno garnituro, kot za več med seboj spetih garnitur OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG Zaviralnik na EMG 312 (proizvajalec KNORR) Zaviralnik sestoji iz naslednjih komponent: Ročica za vožnjo in zaviranje (B11/1,2), Zaviralnik FB 11 (N01/1,2), Zaporna pipa zaviralnika (N11/1,2), Magnetni ventil WMV-30/2ZE (N10/1,2), Reducirni ventil DMV 17/T (N04/1,2), Zavorna krmilna naprava KBGM-P (B13/1,2), Zavorna enota EP-BGE-55 (B03/1,2) Upravljanje zavor EMG 312 je opremljena z zračno in elektro-dinamično zavoro. Zračna zavora se deli na tri zavorne sisteme s pnevmatskim delovanjem oz. posluževanjem: indirektna zavora, EP zavora, vzmetna akumulacijska zavora Za krmiljenje in nadzor zavornega sistema sta nameščeni dve zavorni krmilni napravi. Zavorno krmilno napravo sestavljajo tri logične naprave (CUP, SBM in LZKN). Naloge ZKN so: upravljanje zavor, preskus zavor, diagnostika. 62
63 Pri obratovalnem zaviranju se poleg prioritetne ED-zavore na prostih podstavnih vozičkih uporablja EP zavora, katera dopolnjuje potrebno zavorno maso. Krmiljenje ED in EP zavore se krmili s pomočjo ročice za vleko in zaviranje. Indirektna zavora na EMG 312 se v primeru motenj na elektronskem upravljanju zavore, krmili s pomočjo zaviralnika FB 11 (N01/1,2), kateri se vključi z zaporno pipo N11/1,2 v kabini na desni strani pod pultom Naloga CUP- upravitelj zaviranja vlaka: centralna določitev zahtevane zavorne vrednosti, krmiljenje zaustavitvene zavore, omejevanje sunkov, centralno krmiljenje preskusa zavore, distribucija in koncentracija podatkov na nivoju vlaka, centralno diagnostični sistem Naloga SBM-upravitelj zaviranja segmenta: spajanje segmentov, omejevanje sunkov, krmiljenje zaustavitvene zavore, krmiljenje preskusa zavore, distribucija in koncentracija podatkov na nivoju vlaka, diagnostika segmenta Naloga LZKN - lokalne funkcije: protiblokirna zaščita MGS2 vključno s testom, regulator tlaka, lokalen zajem obremenitve, krmiljenje V/A zavore, lokalna diagnostika, lokalno krmiljenje preskusa zavore, redundantna izvedba hitrega zaviranja. 63
64 Položaji ročice za vožnjo in zaviranje Slika 75: Ročica za vožnjo in zaviranje Vleka - brezstopenjska nastavitev želene vlečne sile od 0 do 100%; 0 - nevtralni položaj; Zaviranje - brezstopenjska nastavitev želene zavorne sile od 0 do 100% (ED + EP zavora); Hitro zaviranje - hitro zaviranje (redundantna izvedba hitrega zaviranja) Položaji ročice zaviralnika Slika 76: Zaviralnik Odviranje Nevtralno Zaviranje - vozni položaj (dopolnjujejo se izgube v GZV); - nevtralni položaj (izgube v GZV se ne dopolnjujejo); - zaviranje (zniževanje tlaka v GZV). 64
65 Preskus zavore Pri popolnem preskusu zavore se opravi pregled v skladu s točko (1), 1., 45. člena Pravilnika Preskus zavor na EMG 312 opravlja strojevodja preko monitorja v kabini. ZKN pri opravljanju zavornih preskusov preko diagnostike na monitorju opozarja strojevodjo o vseh nepravilnostih. V primeru motnje na sistemu elektronskega upravljanja zavore strojevodja opravi preskus zavor z indirektnim zaviralnikom, katerega vključi v aktivni kabini z zaporno pipo N11/1,2 v kabini na desni strani pod pultom. Zavorna oprema EMG 312 omogoča dve vrsti opravljanja preskusa delovanja zavor in sicer: popolni preskus zavor, delni preskus zavor Popolni preskus zavor : preskus glavne zavore preko monitorja, ročice "vleka/zaviranje" in udarnim gumbom zaviranja v sili, s temi elementi se preskusi elektronsko krmiljenje kombiniranega delovanja zavor preskus elektronskega krmiljenja zavor na EMG. preskus posredne zavore s pomočjo zaviralnika posredne zavore preskus pnevmatičnega krmiljenja zaviranja Popolni preskus zavor vključuje: EP zavoro, EP hitro zavoro, preko ventila E (hitre zavore) v zavorni enoti, varnostno zanko, oba upravljalna elementa v vozniški kabini za odpiranje varnostne zanke (vozna ročica in udarni gumb zaviranja v sili), signalna pot od vozne ročice do ZKN in protiblokirno zaščito Popolni preskus zavor s preizkušanjem delovanja glavne in zračne zavore se opravlja: ob vsaki pripravi oziroma prevzemu posamezne EMG na postaji ali v vlečni enoti, vsakih 24 ur, v kolikor so bili v tem času opravljani samo skrajšani preskus zavor, po izzračenju vseh zavor na EMG, po preteku ene ure zadrževanja vlaka na prometnem mestu ali odprti progi pri zunanji temperaturi 15 C ali nižji, na zahtevo strojevodje, če ta dvomi o pravilnem in zadostnem delovanju zavor Delni preskus zavor, ki se opravlja samodejno in je dejansko skrajšani preskus glavne zavore oziroma elektronskega krmiljenja zavor na EMG. Delni preskus zavor vključuje: reakcija zavore na zavorno ročico, 65
66 povezava med prvim in zadnjim dela vlaka preko zanke hitre zavore in delovanje zavornega upravitelja. Zračna zavora je po mednarodnih predpisih še vedno "osnovna zavora" železniških vozil, ki mora biti vgrajena na vsakem železniškem vozilu v javnem železniškem prometu in v vsakem trenutku uporabna oziroma brezhibna. Zračno zavoro oziroma njeno uporabo je proizvajalec EMG sicer imenoval za zasilno oziroma pomožno zaviranje v primeru okvare elektronskega krmiljenja zavor, vendar se mora njeno delovanje preveriti pri popolnem preskusu zavor, s čimer se izključuje preskus te zavore kot poseben preskus zavor v "zasilnem obratovanju" (navedba proizvajalca) in se dodaja k preskusu glavne zavore oziroma elektronskega krmiljenja zavor. Delovanje posredne zavore mora biti torej redno preizkušeno, da jo je možno uporabiti ob vsakem času med vožnjo pri morebitni okvari na elektronskem krmiljenju zavor za samostojno vožnjo ali s pomožno lokomotivo Preskus zavor»c« Skrajšani preskus zavor C se mora opraviti: po spenjanju - EMG oziroma motorni vlak v povečani sestavi (v kolikor je bil opravljen na vseh EMG A-preskus zavor v času 24 ur); po razpenjanju na vsaki posamezni EMG, ki nadaljuje vožnjo motornega vlaka; po vsaki zamenjavi vozniške kabine, ne glede ali je EMG v osnovni (ena EMG) ali povečani sestavi (dve, tri ali štiri EMG) Pogoji za opravljanje preskusa zavore Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje preskusa zavore: vozilo miruje, aktivna samo ena vozniška kabina, potrjena sestava vlaka, V/A zavora aktivirana - ta podatek posredujeta tlačna stikala B41/1,2, tlak v VGR večji od 7bar - ta podatek posredujeta tlačna stikala B07 na +200 in B27 na +100, tlak v GZV večji od 4,8 bar - ta podatek posredujeta tlačna stikala B31/1,2, vključeni zavorni valji - na izključilni pipi zavornih valjev je nameščeno stikalo, katero posreduje podatek o položaju pipe v ZKN, (na strani +100 izključimo zavorne valje jacobs podstavnega vozička, na strani +200 zavorne valje pogonskih podstavnih vozičkov), vključena EP zavora - na izključilni pipi EP zavore je nameščeno stikalo, ki posreduje podatek o položaju pipe v ZKN, (na strani +100 izključimo EP zavoro na jacobs podstavnemu vozičku, na strani +200 izključimo EP zavoro na pogonskih podstavnih vozičkov), ročica za vožnjo/zaviranje v položaju»0«, ZHZ ne sme biti prekinjena ali premoščena, 66
67 ne sme biti vključen zaviralnik (na zaporni pipi zaviralnika je nameščeno stikalo, katero posreduje podatek o položaju pipi v ZKN) in nobene komunikacijske napake v ZKN, CKN in SIBAS-KLIP Postopek opravljanja popolnega preskusa zavore Popolni preskus zavore se opravi po zaporedju, z opazovanjem slike»preskus glavne zavore«na monitorju, oziroma utripajočih križcev v posameznih operacijskih vrsticah. Proces posameznih stopenj preskusa se opravi samodejno v času cca. 60 sekund. V kolikor se čas posamezne operacije prekorači, oziroma je napaka na elektronskem upravljanju zavor, se preskus zavor prekine. Posamezna operacijska vrstica se označi z preskus zavor je potrebno zaključiti z mehko tipko Postopek opravljanja preskusa zavore: 1. V osnovni sliki na monitorju pritisniti tipko 5»Status zavor«, odpre se slika»status zavor/kratek preskus zavor. V sliki»status zavor/kratek preskus zavor«pritisniti tipko 7»Popolni preskus zavor«, odpre se slika»preskus glavne zavore«. Slika 77 67
68 2. V sliki»preskus glavne zavore«pritisniti tipko 1 začetek preskusa zavore«, utripati prične križec»preskus glavne zavore aktiviran«in aktivira se tipka 2»zaključek preskusa zavore«. Slika Ročico za vožnjo in zaviranje prestaviti v položaj 100% zaviranje, ko začne utripati križec v vrstici "Vozno/zavorno ročico prestaviti v položaj 100% zavorne moči". 4. Ročico za vožnjo in zaviranje prestaviti v položaj»hitro zaviranje«, ko začne utripati križec v vrstici»zasilna zavora aktivirana«. 5. Ročico za vožnjo in zaviranje prestaviti v položaj»0«, ko začne utripati križec v vrstici»vozno/zavorno ročico prestaviti v položaj 0». 6. Ko začne utripati križec v vrstica»vklopljeno dodatno stikalo zavore«, aktivirati tipko zavora v sili. 7. Ko začne utripati križec v vrstica»sprosti dodatno stikalo zavore«, deaktivirati tipko zavora v sili. 8. V kolikor je preskus zavor uspešno opravljen se pojavi opozorilni-pisk monitorja in vrstica»uspešno končan preskus glavne zavore«se označi s križcem. 9. Preskus zavor je potrebno zaključiti s tipko 2»Zaključek preskusa zavore«. 10. V sliki»zgodovina dogodka«preveriti, če je preskus zavor uspešno zaključen (pritisniti tipko 0»osnovna slika«, tipko 9»servis«, tipko 5»zgodovina dogodka«). 68
69 Slika V sliki»zgodovina dogodka«se v stolpcu»potek«izpiše»preskus zavor uspešno zaključen«ter datum in čas preskusa zavore, kar pomeni da je popolni preskus zavore uspešno zaključen Postopek opravljanja delnega preskusa zavore Delni preskus zavore se opravi po naslednjem postopku: 1. V osnovni sliki na monitorju pritisniti tipko 5»Status zavor«, odpre se slika»status zavor/kratek preskus zavor. 2. V sliki»status zavor/kratek preskus zavor«pritisniti tipko 1»Začetek preskusa zavore«. V vrstica» Skrajšan preskus zavor v teku«začne utripati križec. Slika 80 69
70 3. Opazovati potek samodejnega preskušanja zavore, druge aktivnosti niso potrebne preskus traja ca 1 min. 4. Ko preneha utripati križec v vrstici»skrajšani preskus zavor«, pritisniti tipko 2»Zaključek preskus zavore«, kar pomeni da je delni preskus zavore uspešno zaključen Opravljanja popolnega preskusa zavor zaviralnikom Preskus zavor z zaviralnikom posredne zavore se opravi pri opravljanju popolnega preskusa zavor in v primerih, ko ni možno opraviti preskus zavore z ZKN. (okvara ZKN, okvara monitorja, izključena zavora enega podstavnega vozička in itd ) Za opravljanje popolnega preskusa zavor z zaviralnikom posredne zavore morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: EMG miruje; aktivirana vzmetno/akumulacijska zavora, zadosten zračni tlak v glavnem pnevmatskem vodu (GPV 7 barov manometer na krmilnem pultu), zaporna pipa zaviralnika (desno pod krmilno mizo) odprta, zadosten zračni tlak v glavnem zavornem vodu (GZV 4,8 bara; manometer na krmilnem pultu) in pripravljena oziroma zasedena samo ena vozniška kabina Popolni preskus zavore z zaviralnikom posredne zavore se opravi po naslednjem postopku: aktivirana vzmetno/akumulacijska zavora, desno pod pultom obrniti zgornjo pipo (s končnim stikalom) v položaj vodoravno, s čimer se vključi zaviralnik posredne zavore, ročico zaviralnika postaviti v položaj»odviranje«, GZV se napolni na 5 barov (prepolnitev GZV ni možna!), izvesti tesnost GZV ročico zaviralnika postaviti v položaj»nevtralno«, (v 5 min. je dovoljen padec v GZV za 0,5 bara), po uspešno opravljenem preskusu tesnosti napolniti GZV na 5 barov, ročico zaviralnika postaviti v položaj»odviranje«, ročico zaviralnika za kratek čas postaviti v položaj»zaviranje«, znižati tlak v GZV na 0,5 bar, po uspešno opravljeni fazi preskusa zavore "zavri", ročico zaviralnika postaviti v položaj»odviranje«, pri čemer pade tlak v zavornih valjih na 0 barov in v GZV naraste na 5 barov, strojevodja ugotovi stanje posredne zračne zavore na monitorju, v sliki "Status zavor/kratek preskus zavor" v vrstici "Pnevmatska zavora vključena" in na manometru (manometer prikazuje samo tlak v zavornih valjih na pogonskih podstavnih vozičkih). Križec v belem polju prikazuje zavrtost zavore EMG. Če le ta utripa, pnevmatska zavora na prostem ali pogonskem podstavnem vozičku ne deluje pravilno. V tem primeru je potrebno ugotoviti napako in jo poskušati odpraviti. V kolikor je ni mogoče odpraviti, je potrebno upoštevati zmanjšano zavorno maso EMG. po končanem zavornem preskusu zavarovati EMG zoper samopremaknitev. 70
71 indikator zračne zavore indikator V/A zavore Slika 81: Barve okenca indikatorja pnevmatske zavore Barve okenc indikatorja pnevmatske in V/A zavore: Pnevmatska zavora: pnevmatska zavora aktivirana pnevmatska zavora odvrta V/A zavora: V/A zavora aktivirana V/A zavora odvrta V/A zavora aktivirana (razbremenilni stik v funkciji) 71
72 5.4. OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA ELOK Zaviralnik na E-lok 541 (proizvajalec Knorr) Zaviralnik sestoji iz naslednjih komponent: Zaviralnik FS 3-5 (60/1, 60/2) Preklopni modul zaviralnika (B 13) Tipka za izenačevanje (60.3) Modul krmiljenje GZV BPCP (B05) Modul relejni ventil GZV BPR (B11) Elektronsko krmiljenje zavor v Gateway-Unit (131) Slika 82: Zaviralnik V strojevodski kabini se nahaja ventil zaviralnika, ki ima dve med seboj mehansko povezani ročici. Pri čemer je ena ročica namenjena za posluževanje posredne zavore in druga ED zavore. Za neodvisno krmiljenje lahko strojevodja ročici odvoji s pritiskom na tipko ki se nahaja na ročici ED zavore. Pri opravljanju preskusa zavore mora strojevodja vedno odvojiti ročico ED zavore in jo postaviti v položaj "0". 72
73 Slika 83: Zaviralnik (tretja tipka na vrhu vklop/izklop zaviralnika) Položaji ročice posredne zavore FÜ - polnilni sunek z zamenjavo prečnega prereza (s funkcijo prepolnitve GZV v odvisnosti od predhodnega znižanja tlaka v GZV).Pri vključeni funkciji NBÜ/ep se ta stikalni element izrablja za premostitev potniške zavore v sili. F - vožnja 1A,1B, 2,, 7 - položaji postopnega zaviranja - odviranja VB - popolno zaviranje SB - hitro zaviranje Položaji ročice ED zavore 0 - izključitev ED - zavore F - vožnja 1A,1B, 2,, 7 - brezstopenjskega regulacija zaviranja - odviranja od 0 do 100% VB - maksimalno 100% zaviranje Popolni preskus zavore Pri popolnem preskusu zavore se opravi pregled v skladu s točko (1), 1., 44. člena Pravilnika Popolni preskus delovanja posredne zavore: Aktivirati vzmetno akumulacijsko zavoro, Izključiti tempomat AFB (stikalo v navpičnem položaju), S pomočjo tipke "vklop/izklop zaviralnika" vključiti zaviralnik, svetlobna indikacija v tipki ugasne Preveriti tlak v GZV, ki mora znašati najmanj 5,0 bar, 73
74 S pomočjo tipke "vklop/izklop zaviralnika" izključiti zaviralnik, svetlobna indikacija v tipki zasveti Opraviti preskus tesnjenja GZV, pri čemer padec zračnega tlaka v 5 minutah ne sme biti nižji od 0,3 bara, S pomočjo tipke" "vklop/izklop zaviralnika" zaviralnik ponovno vključiti svetlobna indikacija v tipki ugasne Preveriti tlak v GZV, ki mora znašati najmanj 5,0 barov, Izvesti obratovalno zaviranje (brez ročice elektro-dinamične zavore, ki se oddvoji) z znižanjem tlaka v GZV na 4,5 barov, preveriti zmanjšanje tlaka v GZV: za ca. 0,5 bar, preveriti delovanje obratovalnega zaviranja in opazovati vrednost tlaka zavornih valjev lokomotive, postopno zniževati tlak v GZV do 3,4 bara opazovati vrednosti tlaka v zavornih valjih Izvesti hitro zaviranje opazovati vrednost tlaka GZV, preveriti tlak v zavornih valjih (R - 3,3 bar, G in P- 2,3 bar) Ročico posredne zavore postaviti v položaj vožnje "F" opazovati vrednost tlaka GZV, opazovati vrednost tlaka v zavornih valjih Delni preskus delovanja posredne zavore: Aktivirati vzmetno akumulacijsko zavoro, izključiti tempomat AFB (stikalo v navpičnem položaju), s pomočjo tipke "vklop/izklop zaviralnika" vključiti zaviralnik, svetlobna indikacija v tipki ugasne, preveriti tlak v GZV, ki mora znašati najmanj 5,0 bar, izvesti hitro zaviranje (brez ročice ED zavore, ki se oddvoji) z znižanjem tlaka v GZV na 0 bar, opazovati vrednost tlaka GZV, preveriti tlak v zavornih valjih (R - 3,3 bar, G,P- 2,3 bar), ročico posredne zavore postaviti v položaj vožnje, opazovati vrednost tlaka GZV, opazovati vrednost tlaka v zavornih valjih Preskus delovanja neposredne zavore: ročico neposredne zavore postaviti v položaj "zavrto" (zaskočni položaj), preveriti tlak v zavornih valjih (3,8 bar), ročico neposredne zavore postaviti v položaj " odvrto", preveriti tlak v zavornih valjih (0 bar) Avtomatski popolni preskus zavore "A" vagonskega vlaka Funkcija "avtomatski preskus zavor" omogoča opravljanje preskusa zavore pri vagonskem vlaku samo s strojevodjo. Pri izvajanju avtomatskega preskusa zavore je potrebno upoštevati določila točke (4) 49. člena Pravilnika o zavorah varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Pravilnik 202). 74
75 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za aktiviranje funkcije "avtomatski preskus zavor": strojevodska kabina aktivirana, zaviralnik vklopljen, glavni odklopnik vklopljen, kompresor vklopljen, direktna zavora aktivirana, ročica direktne zavore v položaju "zavrto", ročica posredne zavore v položaju ''F'' (vožnja), vzmetna akumulacijska zavora aktivirana, modul B.08 v funkciji, el. krmiljenje zavore, zračna zavora obeh DG vklopljena Priklic pogovornega okna "avtomatski preskus zavor" Pogovorno okno "avtomatski preskus zavor" se prikliče v sliki "preskus zavor" s klikom na senzitivne tipke "funkcije'', preskus zavor in nato "avtomatski preskus zavor". Slika 84: Priklic pogovornega okna ''preskus zavor'' 75
76 Pogovorno okno "avtomatski preskus zavor" Slika 85: Pogovorno okno ''avtomatski preskus zavor'' Izbira modusa ''polnjenje'' ali ''preskus zavor'' S klikom na polje statusa ''polnjenje'' ali ''preskus zavor'' lahko strojevodja prikliče senzitivne tipke "izbira statusa". Strojevodja lahko nato s posluževanjem senzitivne tipke izbere status ''polnjenje GZV'' ali pa ''preskus zavor''. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, se prikaže polje za kodno številko in vrstica s senzitivnimi tipkami (numerična tastatura) za vnos številk. Kurzor se nahaja v levem polju kodne številke. Status je še naprej ''izklop''. Po vnosu in potrditvi kodne številke s senzitivno tipko se status spremeni v. V kolikor vsi pogoji niso izpolnjeni, sledi sporočilo napake oz. dodatna pomoč v polju z napotki »Polnjenje«Predpogoj za polnjenje vlaka je vnos poljubne štirimestne kodne številke, ki jo je potrebno potrditi s senzitivno tipko ''OK''. Izbrati modus ''polnjenje''. Aktivirati tipko ''zagon''. Vnos štirimestne kodne številke potrditi s tipko ''OK''. 76
77 Slika 86: Pogovorno okno ''avtomatski preskus zavor'', varnostna koda V času polnjenja lahko strojevodja zapusti lokomotivo; kodna številka v tem času nezasedeno lokomotivo zavaruje pred samopremaknitvijo. Slika 87: Modus ''polnjenje'' vklopljen GZV se napolni. Izvesti preskus tesnjenja GZV, v ta namen zaviralnik izklopiti s tipko vklop/izklop (slika 83): preveriti znižanje tlaka v GZV, vključiti zaviralnik s tipko. Polnjenje se lahko kadarkoli dokonča: s senzitivno tipko ''zaustavitev'' ali z direktnim preklopom v modus ''preskus zavor'' (senzitivna tipka ''dir. zav. pr.'' po dokončnem polnjenju GZV). Za vsako spremembo je potreben ponoven vnos štirimestne kodne številke. 77
78 Slika 88: Pogovorno okno ''avtomatski preskus zavor'' - polnjenje dokončati direktni preklop v modus "preskus zavor" Popolni preskus zavore "A": izbrati modus ''preskus zavor'', aktivirati tipko ''zagon'', vnos štirimestne kodne številke potrditi s tipko ''OK'', Slika 89: Pogovorno okno ''avtomatski preskus zavor'' vklopljen modus "preskus zavor" kontrola aktiviranega stanja, tlak v GZV se avtomatsko zniža za 0,8 bar, opraviti pregled zavor v vlaku, ukaz za odviranje. Zaporno pipo za GZV na zadnjem vozilu v vlaku odpreti (se potrdi v času ca. 2 min po aktiviranju programa za preskus zavor), 78
79 potrebno je narediti nekaj metrov v smeri proti čelu vlaka (stran od odprte zaporne pipe); po ukazu za odviranje sledi akustični signal ''po- pusti zavore''. (V času, ko se GZV prazni skozi cevi je to zelo glasno in strojevodja ne bi slišal akustičnega signala), v kolikor se akustični signal ne zazna, se GZV po 30 s zapre. preveriti, če so zavore odvrte Varnostne funkcije pri aktivnem avtomatskem zavornem preskusu Nadzor mirovanja! V kolikor se vlak kljub zavrti direktni zavori in vzmetni akumulacijski zavori premakne, se izvede prisilno zaviranje, ki ga sproži budnik. Dodatno se pojavi akustično sporočilo motnje. Nadzor motenj in zagona! V kolikor pride do izpada napajanja s komprimiranim zrakom ali pa se lokomotiva vklopi brez dovoljenja, se sproži prisilno zaviranje, ki ga sproži budnik in poda se akustično sporočilo. Sporočilo motnje! Akustično sporočilo motnje se pojavi kot izmenično delovanje siren ( _ _ ) Avtomatski preskus zavor deaktivirati Aktivirani preskus zavor se lahko ob vsakem času deaktivira: posluževati tipko statusa "vklop", posluževati tipko ''zaustavitev'' in vnesti izbrano štirimestno kodno številko ter potrditi s tipko ''OK''. Slika 90: Pogovorno okno ''avtomatski preskus zavor'' preskus zavor dokončati Po končanem zavornem preskusu je lokomotiva je pripravljena na obratovanje. 79
80 5.5. POSTOPEK PRI ZAVORNEM PRESKUSU»A«VAGONSKEGA VLAKA - CELOTA Postopek zavornega preskusa»a«vagonskega vlaka posredne zračne zavore ter elektropnevmatske in magnetne zavore, če se vlak s temi zavorami zavira, vsebuje naslednje elemente: pregled zavornih naprav na vagonskem vlaku z obeh strani vlaka, ugotovitev tesnosti GZV, dogovor strojevodje in preglednega delavca o preskusu ep in Mg zavore, če je to treba opraviti, signalni znak "zavri", ko pregledni delavec ugotovi, kateri vagoni so zavrli in kateri niso, odda signalni znak»odvri«, kar za strojevodjo pomeni, da mora vagonski vlak odvreti in prestaviti ročico zaviralnika v lego za ep zaviranje: nadzorna električna zanka ep zavore je brezhibna, če je prevodna, kar pomeni, da ni prekinjena ali da ni v kratkem stiku, pri čemer mora biti sklenjen sklepni kontakt v zadnji spojni vtičnici zadnjega vagona. Preskus ep zavor se opravi: pregledni delavec pritiska na zadnjem vagonu tipkalo za preskus ep zavore, s čimer se simulira napaka v nadzorni električni zanki, v upravljalni kabini lokomotive pa sveti rdeča signalna lučka napaka ep zavore; strojevodja sproži hitro zaviranje, ob tipkalu na vagonu pa zasveti bela signalna lučka; pregledni delavec spusti tipkalo, nato signalna lučka v upravljani kabini ugasne; strojevodja odvre ep zavoro. Ko ep zavora odvre, pregledni delavec nadaljuje pregled odvrtja posredne zračne zavore vseh vozil, uvrščenih v vlak, pregledni delavec opravi preskus delovanja Mg zavore v skladu s 50. členom Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. 80
81 5.6. GRAFIČNI PRIKAZ OPRAVLJANJA ZAVORNIH PRESKUSOV Grafični prikaz opravljanja zavornih preskusov na vlakih: A Mesta opravljanja A preskusa zavor B Opravljanje B preskusa zavor na vagonih s predhodno izključeno zavoro B Opravljanje B preskusa zavor na vagonih s predhodno prenapolnjenim GZV oziroma izzračeno zavoro B Opravljanje B preskusa zavor na premikalnem sestavu B D Opravljanje B in D preskusa zavor na enem ali več mestih dodanih vagonih 81
82 C Opravljanje C preskusa zavor pri zamenjavi lokomotive na čelu vlaka C Opravljanje C preskusa zavor po dodajanju priprege C Opravljanje C preskusa zavor po odvzemu priprege C Opravljanje C preskusa zavor po prekinitvi GZV Opravljanje D preskusa zavor po združitvi dveh vlakov po spenjanju GZV v manj kot 24 urah D D D Opravljanje D preskusa zavor po delitvi vlaka (ali odpetju doprežne lokomotive). 82
83 D Opravljanje D preskusa zavor po spremembi smeri vožnje D Opravljanje D preskusa zavor po odstavitvi vagonov na sklepu vlaka Opravljanje D preskusa zavor po dodajanju doprege, vključene v GZV D D Opravljanje D preskusa zavor po prekinitvi GZV na več mestih Mesto C preskusa zavor na motorni garnituri C sklepne pipe GZV vagona priklopnika Opravljanje D preskusa prehodnosti GZV vagona priklopnika D 83
84 6. ZAVIRANJE MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL 6.1. OPREMA MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL Z ZAVORAMI Motorna vozila za posebne namene in njihova priklopna vozila morajo biti opremljena z zračnimi zavorami, ki omogočajo zanesljivo zaustavljanje na vsakem delu proge na zavorni razdalji 400 m, in z zavorami za zavarovanje pred utekom. Izjeme so tirne lestve za vzdrževanje električnega omrežja, ki so lahko opremljene le z zavorami za zavarovanje pred utekom Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z dvema coklama modre barve RAVNANJE Z ZAVORAMI MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL Pri sestavi motornega vozila za posebne namene s priklopnimi vozili z GZV in samodejnimi zračnimi zavorami je treba ravnati v skladu z določili, ki veljajo za vlake (sestavljene iz vagonov in ostalih vozil), z upoštevanjem zavorne razdalje 400 m Hitrost vožnje sestava motornih vozil za posebne namene in pripetih priklopnih vozil, ki se zavirajo samo z ročnimi zavorami, ne sme biti večja od 25 km/h Z zavorami za zavarovanje priklopnih vozil pred utekom sme ravnati le ustrezno usposobljeno osebje Tirne lestve za vzdrževanje električnega omrežja, ki niso spete z motornimi vozili za posebne namene, je treba vedno ustrezno zavarovati pred utekom. 84
85 7. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 7.1. PRISTOJNOST ZA RAZLAGO NAVODILA Za razlago tega navodila je pristojen skrbnik tega navodila Zaradi razumevanja določil tega navodila mora biti navodilo natisnjeno v barvni tehniki SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODILA Za predloge sprememb tega navodila je pristojna komisija iz prejšnje točke, ki predlaga sprejetje sprememb izdajatelju navodila ZAČETEK VELJAVNOSTI NAVODILA To navodilo se začne uporabljati z dnem začetka uporabe Pravilnika 202. Številka: KSPN-126/08 Datum: Tomaž SCHARA l.r. Generalni direktor 85
86 PRILOGE 86
87 PRILOGA 1: SKRAJŠANI OPISI ZRAČNIH ZAVOR, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PROMETU GLAVNE OZNAČBE Oznaka W ab W b K b Tip zavore Westinghouse hitro delujoča zavora Westinghouse zavora Knorr zavora Način delovanja Zavore brez postopnega odviranja (odobrene do ) a. Westinghouse hitro delujoča zavora naj ne bo označena z nobeno drugo oznako. Obstaja samo kot specifična zavora za potniške vlake z menjalom vrste zaviranja G-P (tovorno potniško). b. Westinghouse hitro delujoča zavora (W), Westinghouse zavora (W) in Knorr zavora (K) so nastavljive pri odviranju v povezavi z Rihosek Leuchter ventilom. Kk Dr Bo Hik Bd Ch O KE WE DK WU WA DM MH a SW KE-483 b Kunze - Knorr Drolshammer Božič Hildebrand - Knorr Breda Charmilles Oerlikon Knorr, vrsta KE Westinghouse, vrsta E Dako Westinghouse, vrsta U Westinghouse, vrsta A Davies in Metcalfe, razporednik DMD3 MZT-Hepos, razporednik MH 3f Sab Wabco KE-483 razporednik S postopnim odviranjem a. Odobrene do za vagone v gradnji a. Pri poziciji "483" zavora ustreza pogojem CIS železnic 87
88 PRILOGA 1: SKRAJŠANI OPISI ZRAČNIH ZAVOR, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PROMETU DOPOLNILNE OZNAČBE Oznaka Pomen oznake G Zavora za tovorne vlake (počasi delujoča) P Zavora za potniške vlake (hitro delujoča) z zavorno maso % lastne mase vozila R Zavora velike moči za potniške vlake (hitro delujoča) z zavorno maso % lastne mase vozila E Elektrodinamična zavora Zavora velike moči z zavorno maso % lastne mase vozila R (ZO = %) Mg Elektromagnetska tirnična zavora ep Elektropnevmatska zavora (oznaka rumene barve) ep Prehodni krmilni vod elektropnevmatske zavore (oznaka rdeče barve) ep Ektropnevmatska zavora krmiljena z UIC kablom - popolna oprema (oznaka rumene barve) GP PR GPR A RL Zaviranje v sili s preloženim delovanjem (oznaka rumene barve) Menjalo vrst zaviranja G P (»tovorno potniško«) Menjalo vrst zaviranja P R (»potniško potniško velike zavorne moči«) Menjalo vrst zaviranja G - P R (»tovorno - potniško- potniško velike zavorne moči«) Samodejno uravnavanje zavorne sile v odvisnosti od obremenitve vagona Rihosek Leuchter ventil Disk zavora Kompozitni zavornjaki z visokim tornim koeficientom Kompozitni zavornjaki s srednjim tornim koeficientom Kompozitni zavornjaki z nizkim tornim koeficientom Detektor iztirjenja (slika na novo vstavljena) 88
89 PRILOGA 1: OBLIKE NEKATERIH RAZPOREDNIKOV BOŽIČ C BOŽIČ D HILDEBAND-KNORR (HiK) KNORR (KE) KNORR (K1) OERLIKON (ESt 3e) OERLIKON (ESt 3e /AL) OERLIKON (ESt 4d) OERLIKON (ESt 4d/R) OERLIKON (LSt 1) CHARMILLES WESTINGHOUSE Lu (W- Lu) 89
90 PRILOGA 1: OBLIKE NEKATERIH RAZPOREDNIKOV WESTINGHOUSE 26D WESTINGHOUSE U KNORR (KEL2dK DZ2) KNORR (KEd) SAB WABCO (TIP U 1/156925) 90
91 PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH ZAVIRALNIK OERLIKON FV4 ZAVIRALNIK BOŽIČ (DLOK 642, 732) (ELOK342, 362, DLOK 643) V IV III I II III IV VI II I Lega Delovanje Lega Delovanje I Pospešeno polnjenje in odviranje I Izključeno (priprega) II Vožnja II Pospešeno polnjenje in odviranje III Postopno zaviranje in odviranje III Vožnja IV Hitro zaviranje IV Začetna stopnja zaviranja V Postopno zaviranje in odviranje VI Hitro zaviranje ZAVIRALNIK WESTINGHOUSE 26C (DLOK 661) ZAVIRALNIK KNORR ST 113 (EMG 713) I II I VII III IV V VI II III IV V VI Lega Delovanje Lega Delovanje I Polnitev, vožnja, odviranje I Pospešeno polnjenje in odviranje II Začetna stopnja zaviranja II Vožnja in ep odviranje III Postopno zaviranje in odviranje III Vožnja in ep zaviranje IV Pridušena lega IV Nevtralno (priprega) V Priprežna lega (izključeno) V Izključeno VI Hitro zaviranje VI Pnevmatsko zaviranje. VII Hitro zaviranje 91
92 PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH ZAVIRALNIK WESTINGHOUSE PBL 2 (ELOK 363) Stikalo zaviralnika Lege Delovanje I 0 (ključ se lahko izvleče) I II Izključeno III Vožnja IV Nevtralno (priprega) IV II Stikalo za hitro zaviranje III Ročica zaviralnika Sredina - prekinjeno Naprej - postopno odviranje Nazaj - postopno zaviranje ZAVIRALNIK SAB WABCO 1/ (EMG 310) Lege Delovanje I Izključeno II Hitro polnjenje III Vožnja IV Elektrodinamično zaviranje V Pnevmatsko zaviranje VI Elektropnevmatsko zaviranje VII Popolno zaviranje VIII Hitra zavora 92
93 PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH ZAVIRALNIK KNORR FS 3-5 (EMG 312) Lege I II III Delovanje Nevtralno Zaviranje Odviranje (položaj vožnja) 93
94 PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH ZAVIRALNIK KNORR (ELOK 541) Lege Delovanje Indirektna zavora - A polnilni sunek z zamenjavo prečnega prereza (s funkcijo prepolnitve GZV v odvisnosti od predhodnega znižanja FÜ tlaka v GZV). Pri vključeni funkciji NBÜ/ep se ta stikalni element izrablja za premostitev potniške zavore v sili. F vožnja 1A,1B, 2,, 7 VB SB položaji postopnega zaviranja - odviranja popolno zaviranje hitro zaviranje Elektrodinamična zavora - B 0 izključitev ED - zavore F 1A,1B, 2,, 7 VB vožnja brezstopenjskega regulacija zaviranja - odviranja od 0 do 100% maksimalno 100% zaviranje 94
95 PRILOGA 2: ZAVIRALNIKI NA VLEČNIH VOZILIH SŽ Zaviralnik Božič Zaviralni Oerlikon FV 4a Zaviralnik Westinghouse 26 C Zaviralnik KNORR St 113 Zaviralnik PBL-2 Zaviralnik direktne zavore Oerlikon FD 1 Zaviralnik SAB WABCO EMG 310 Ročica "vleka-zaviranje" in zaviralnik pnevmatične zavore na EMG
96 PRILOGA 2: ZAVIRALNIKI NA VLEČNIH VOZILIH SŽ Zaviralnik KNORR LOK
97 PRILOGA 3: RAZPOREDNIKI SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA LOKOMOTIVAH SŽ) Zp. št. 1 Vrsta lokomotive Tip razporednika Lst 1 (Oerlikon) Lst 1 (Oerlikon) Vrsta in oznaka menjala G-P-R, el. stikalo z G in P lego, v lego R se vključi samodejno pri v > 80 km/h G-P-R, el stikalo za G in P lego, v lego R se vključi samodejno pri v > 80 km/h Menjalo se nahaja V vozniški kabini V vozniški kabini Est 3 f (Oerlikon) G- P, ročno Na razporedniku Est 3d (Oerlikon) G - P, ročno Na razporedniku ( ) Est 3e (Oerlikon) G - P, ročno Na razporedniku ( ) Est 3e (Oerlikon) G-P, električno stikalo V vozniški kabini Lst 1 (Oerlikon) G-P, električno stikalo V vozniški kabini W 26 D (Westinghouse) G-P-R, el. stikalo z G in P lego, v lego R se vključi samodejno pri v > 60 km/h V vozniški kabini W 26 D (Westinghouse) G-P-R, el. stikalo z G in P lego, v lego R se vključi samodejno pri v > 60 km/h V vozniški kabini Est 3e (Oerlikon) G - P, ročno Na razporedniku TIP U 1/ (Sab Wabco) WU-R+Mg / KEd KE-R-E-A / KEL2dK DZ2 KE-GPR-E mz V strojnici (stikalo)
98 PRILOGA 4: ZAVORNE NAPRAVE POTNIŠKEGA VAGONA spojna glava GZV čelna pipa GZV spojna glava GPV čelna pipa GPV ročica izključilne pipe zavore razporednik pomožna posoda zavorni valj potezni ročaj izzračevalnika ročica menjala vrst zaviranja naprave zaviranja v sili kazalo zavrto - odvrto manometer visoke stopnje zaviranja 98
99 PRILOGA 5: ZAVORNE NAPRAVE TOVORNEGA VAGONA 99
100 PRILOGA 6: DOLŽINE POMIKOV BATOV ZAVORNIH VALJEV [mm] V L E Č N A V O Z I L A ±10 Parne lokomotive 70 1) do ) do ) do ±10 35 ±10 30 ±5 1) za valje s kratkim hodom, 2) za valje z dolgim hodom, 3) za valje na zalogovnikih. 50 do do 65 max ±10 60 do ± 5 P O T N I Š K I V A G O N I z oznako RIC z oznako R z oznako z oznako G - P 110 ± 5 max 140 max ± 5 T O V O R N I V A G O N I Brez regulatorja zavornega vzvodja Z regulatorjem zavornega vzvodja 4 - osni 2 - osni Prazni Naloženi Prazni Naloženi S samodejnim uravnavanjem zavorne sile Prazni Naloženi 100 ± ± ± 5 95 ± ± 5 80 ± 5 max
101 PRILOGA 7: TEHNIČNOVAGONSKI DOKUMENT TV izvod - matica/arhiv TV izvod - pooblaščeni postajni delavec 3. izvod strojevodja POROČILO O OPRAVLJENEM POPOLNEM PRESKUSU ZAVORE "A" Na vlaku št. je bil dne 20, ob uri minut, opravljen popolni preskus zavore A: s stabilno kompresorsko napravo z vlečnim vozilom, ki ni predvideno za vleko vlaka (označi s križcem) Zavore vagonov s številkami (dvanajst - mestna številka vagona) so izključene. Na vagonih s številkami (dvanajst - mestna številka vagona) ne deluje zavora R v visokem tlaku. Na vagonih s številkami (dvanajst - mestna številka vagona) zavora samodejno odvre. Na vagonih s številkami (dvanajst - mestna številka vagona) ne deluje zavora v legi naloženo. Postaja: Pooblaščeni postajni delavec: (podpis) Pregledni delavec: (podpis in štampiljka preglednega delavca) Strojevodja: (podpis) 101
TEHNIČNE INFORMACIJE OLJA ZA MENJALNIKE. Vsebina: 1. Splošno. 2. Tipi maziv. 3. Klasifikacije in specifikacije olj
TEHNIČNE INFORMACIJE 221 OLJA ZA MENJALNIKE Vsebina: 1. Splošno 2. Tipi maziv 2.1 Motorna olja 2.2 Olja za ročne menjalnike 2.3 Olja za pogonske osi 2.4 Tekočine za avtomatske menjalnike (ATF) 2.5 Tekočine
Kjerkoli, kadarkoli, brez zadrege
Kjerkoli, kadarkoli, brez zadrege KATALOG IZDELKOV PREDSTAVITEV PODJETJA... 4-5 OPREMA ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO... 6-12 KOMUNALNA IN URBANA OPREMA... 13-48 NAJEM MOBILNIH WC KABIN... 49-52 NAJEM SANITARNIH
1.DAN - ITALIJA 1.DAN HRVAŠKA. T F
1.DAN - ITALIJA 1.DAN HRVAŠKA Portorož Benetke 2 uri voţnje in prihod v Benetke v popoldanskem času, privez v marini, večerja v restavraciji, nočitev na ladji. Ogled Benetk, kosilo in v popoldanskem času
1.3.1 Miconazole SPC, Labeling and Package Leaflet SI
NAVODILO ZA UPORABO Daktarin 20 mg/g oralni gel mikonazol Pred uporabo natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Kljub temu ga morate uporabljati
Kvantitativne metode za analize v. upravi MREŽNO PLANIRANJE. Prof.dr. Srečko Devjak Dr. Jože Benčina Mag. Bojan Peček. Kvantitativne metode 1
Kvantitativne metode za analize v upravi MREŽNO PLANIRANJE Prof.dr. Srečko Devjak Dr. Jože Benčina Mag. Bojan Peček Kvantitativne metode 1 VSEBINA V tem poglavju bomo spoznali: definicijo in sestavine
DAFTAR PENILAIAN PELAKSANAAN PEKERJAAN PEGAWAI NON AKADEMIK UKSW
Lampiran 1 : Daftar Penilaian Pelaksanaan Pekerjaan Pegawai Non Akademik - UKSW DAFTAR PENILAIAN PELAKSANAAN PEKERJAAN PEGAWAI NON AKADEMIK UKSW Waktu Penilaian : YANG DINILAI a. Nama b. NIP c. Pangkat,
^ETRTI KORAK (dolgi triatlon, IRONMAN 3,86/180,2/ 42,2)
^ETRTI KORAK (dolgi triatlon, IRONMAN 3,86/180,2/ 42,2) Sedaj ste pred ključnim korakom do uresničitve vaših sanj- končati v enem dnevu, brez vmesnega postanka športno preizkušnjo z razdaljami 3,86 km
1 0 0 m 2 BUDIDAYA PEMBESARAN IKAN NILA
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) B U D I D A Y A P E M B E S A R A N I K A N N I L A P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) B U D I D A Y A P E M B E S A
A. Indonezija Xpress: Bali, Lombok, Gili Trawangan, opisni program
Program po dnevih A. Indonezija Xpress: Bali, Lombok, Gili Trawangan, opisni program Trasa poti: Jakarta - Lombok - Gili - Bali Let v Jakarto ali Kualalumpur, kjer so bolj kot znamenitosti zanimivi žur
indonezija Raziskali bomo edini sultanat Indonezije, ki se nahaja v neposredni bližini mističnih hinduističnih in budističnih
Glavne značilnosti: indonezija Yogyakarta, kraljeva prestolnica - z rikšo po kultnem mestu. Borobudur - obisk enega največjih budističnih svetišč na svetu, ki se postavlja ob bok Angkorju in Baganu. Enodnevni
5 S u k u B u n g a 1 5 %
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) U S A H A A B O N I K A N P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) U S A H A A B O N I K A N B A N K I N D O N E S I A K A
m 2 BUDIDAYA PEMBESARAN IKAN LELE
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) B U D I D A Y A P E M B E S A R A N I K A N L E L E P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) B U D I D A Y A P E M B E S A
Sa Âsk 0 2t Sanskerta CARA MENULIS VOKAL DEWANAGARI
CARA MENULIS VOKAL DEWANAGARI VOKAL SVARAH (ACAH) a i u 0 2 0 2 ª e ai o au am ah CARA MENULIS KONSONAN DEWANAGARI KONSONAN (VYANJANANI/HALAH) k kh g gh c ch j jh 0 9 0 6 0 6h 0 8 0 8h t th d dh n p ph
P r o f i l U s a h. a A s p e k P a s a r P e r m i n t a a n H a r g a...
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R I A H ) I N D U S T R I S O H U N P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R I A H
Mo ja naj bo lja pri ja te lji ca tre ba da se uda za pe de set dva
1 3Po gla vlje 1 0 7u ma Bo u lend, Lan ka 0 8ir, su bo ta, 24. fe bru ar Mo ja naj bo lja pri ja te lji ca tre ba da se uda za pe de set dva mi nu ta, a ho tel ski apart man iz gle da kao glav ni te ren
BAB III METODOLOGI PENELITIAN
20 BAB III METODOLOGI PENELITIAN A. Metode Penelitian Metode dapat diartikan sebagai cara atau prosedur yang harus ditempuh untuk menjawab masalah penelitian mulai dari perencanaan, pelaksanaan, dan pengambilan
PDF created with FinePrint pdffactory trial version YUK BELAJAR NIHONGO
1 YUK BELAJAR NIHONGO PENGANTAR Saat ini sedang bekerja di sebuah perusahaan Jepang? Atau barangkali sedang kuliah jurusan Bahasa Jepang, atau suatu saat anda ingin pergi ke Jepang baik untuk belajar atau
6 S u k u B u n g a 1 5 % 16,57 % 4,84 tahun PENGOLAHAN IKAN BERBASIS FISH JELLY PRODUCT
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) P E N G O L A H A N I K A N B E R B A S I S F I S H J E L L Y P R O D U C T ( O T A K -O T A K d a n K A K I N A G A ) P O L A P E M B I A Y
www.catatanbund4.wordpress.com i Petunjuk Mengajar Petunjuk mengajar ini sangat penting untuk diperhatikan, karena sangat berpengaruh terhadap keberhasilan proses belajar mengajar. 1. Dilarang keras mengeja.
MENTER!KEUANGAN REPUBLIK JNDONESIA SALIN AN
MENTER!KEUANGAN REPUBLIK JNDONESIA SALIN AN PERA TURA N ME N TER! KEUA NGA N REPUBLI K INDO NESIA NOMOR 127 /PMK.010/2016 TE NTA NG PE NGAMPU NA N PAJA K BERDASARKA N UNDA NG -UNDA NG NO MOR 11 TA HU N
Steel Pipe Product Specifications Electric Resistance Welded (ERW) Pipe
ASTM A 53 (A) Outside Test Pressure Sch DN NPS Psi Kg/cm 2 3/4" 26.7 2.87 700 49 25 1" 33.4 3.38 700 49 * Carbon (C) : 0.25 % max 32 11/4" 42.2 3.56 10 85 * Pospor (p) : 0.05 % max 11/2" 48.3 3.68 10 85
DAFTAR SISA PANJAR YANG TELAH DIKEMBALIKAN KEPADA PENGGUGAT/PEMOHON BULAN JANUARI TAHUN 2012 OLEH PENGADILAN AGAMA LEBONG
BULAN JANUARI TAHUN 2012 OLEH PENGADILAN AGAMA LEBONG Mengetahui, Lebong, 31 Januari 2012 BULAN FEBRUARITAHUN 2012 OLEH PENGADILAN AGAMA LEBONG 1. 0001/Pdt.G/2012/PA.Lbg RA Bin N X RPW BINTI SU Rp. 690.000,-
BAB III METODE PENELITIAN
59 BAB III METODE PENELITIAN A. Jenis Metode Penelitian Penelitian ini berupaya untuk menjabarkan suatu fenomena yang terjadi akibat perbedaan bunyi antara dua bahasa, yaitu perbedaan antara ada bunyi
TUGAS AKHIR PERENCANAAN PERBAIKAN KALI BABON KOTA SEMARANG
PENDAHULUAN 1 BAB I PENDAHULUAN 1.1 Latar Belakang Semarang dibagi menjadi dua wilayah administratif yaitu wilayah Kota Semarang dan wilayah Kabupaten Semarang. Di Kota Semarang mengalir beberapa sungai
A a B b C c D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p Q q R r S s T t U u V v W w X x Y y Z z. A I U E O a i u e o
A a B b C c D d E e F f G g H h I i J j K k L l M m N n O o P p Q q R r S s T t U u V v W w X x Y y Z z A I U E O a i u e o 1 Rumput Ketak Ke tak Tum buh nya di hu tan Ke tak Da un nya se per ti da un
P U T U S A N. N o m o r / P d t. G / / P A. P a s B I S M I L L A H I R R A H M A N I R R A H I M
P U T U S A N N o m o r 1 7 1 1 / P d t. G / 2 0 1 5 / P A. P a s B I S M I L L A H I R R A H M A N I R R A H I M D E M I K E A D I L A N B E R D A S A R K A N K E T U H A N A N Y A N G M A H A E S A P
1, 1 PENANGKAPAN IKAN DENGAN PURSE SEINE
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) P E N A N G K A P A N I K A N D E N G A N P U R S E S E I N E P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) P E N A N G K A P A
Q = 0.2785 x C x D 2,63 x S 0.54 Q = 0.2785 x C x D 2,63 x ( H/ L) 0.54 10 6 Q = 0.2785 x 120 x (79.2) 2,63 x ( (40/3.500)x100) 0.54 10 6 D = [ 3.59 x 10 6 x Q ] 0.38 C x S 0.54 Q = 0.2785 x C x D 2,63
BAB 3 METODOLOGI PENELITIAN
BAB 3 METODOLOGI PENELITIAN Dalam bagian ini, dipaparkan mengenai hal-hal yang berkaitan dengan metodologi penelitian, dan dapat diuraikan sebagai berikut. Adapun uraiannya meliputi (1) lokasi dan subjek,
Program Kerja TFPPED KBI Semarang 1
U P A Y A M E N G G E R A K K A N P E R E K O N O M I A N D A E R A H M E L A L U I F A S I L I T A S I P E R C E P A T A N P E M B E R D A Y A A N E K O N O M I D A E R A H ( F P P E D ) S E K T O R P
A. B i a r i n dèh. U. Na, i y è dong. a y o c e p e t a n m a s u k, n a y k dèh. A. O k e dè, Din, a y o dèh.
A. B i a r i n dèh. U. Na, i y è dong. A. Iyè, iyè, a y u deh, g u è i k u t a m è elu, t a p i m u q --- B e g i n i dong, Din, ah. L u l i a t n i b a j u l u k a n, kan, p a n n e c i s U. Iyè. A. E
PERATURAN WALIKOTA JAMBI NOMOR 37 TAHUN 2014 TENTANG LAGU MARS DAN HYMNE KOTA JAMBI DENGAN RAHMAT TUHAN YANG MAHA ESA WALIKOTA JAMBI,
PERATURAN WALIKOTA JAMBI NOMOR 37 TAHUN 2014 TENTANG LAGU MARS DAN HYMNE KOTA JAMBI DENGAN RAHMAT TUHAN YANG MAHA ESA Menimbang : a. bahwa dalam rangka membangkitkan semangat kebersamaan persatuan dan
LAPORAN TUGAS AKHIR ANALISA TEGANGAN SISTEM PIPA PROCESS LIQUID DARI VESSEL FLASH SEPARATOR KE CRUDE OIL PUMP MENGGUNAKAN PROGRAM CAESAR II
LAPORAN TUGAS AKHIR ANALISA TEGANGAN SISTEM PIPA PROCESS LIQUID DARI VESSEL FLASH SEPARATOR KE CRUDE OIL PUMP MENGGUNAKAN PROGRAM CAESAR II Diajukan Guna Memenuhi Syarat Kelulusan Mata Kuliah Tugas Akhir
s\ fr Eni fzto v3z t ei* Et\^ fr 6 6-E iep EI :EeBEs eee **c 1Eg r: HH* E3s , E eeee =*s ehe *ts *EE9E5 d. xo 9<E =E tr6 2<fi {vr :..
P b Q b 0 4. u 1.. xe 9< B r ee ** ( uy 3 H A3 HH* 3 P 3 r; 3 / * r.9< ^O ; u; 9 Oru B: ; :. T ' ' ^\n \^ r \ r. (. (5? n _$ 9 y.,. u,. r :.. 9 x p O (5..., e Q *95 0 ^ { u 1 1e. x 9< r eh * U, \ {R e*
0,8 9 0,9 4 1,2 4 7,1 6 %
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) E M P I N G M E L I N J O P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) E M P I N G M E L I N J O B A N K I N D O N E S I A K A
TES AWAL II KIMIA DASAR II (KI-112)
TES AWAL II KIMIA DASAR II (KI112) NAMA : Tanda Tangan N I M : JURUSAN :... BERBAGAI DATA. Tetapan gas R = 0,082 L atm mol 1 K 1 = 1,987 kal mol 1 K 1 = 8,314 J mol 1 K 1 Tetapan Avogadro = 6,023 x 10
SISTEM INFORMASI PERSEDIAAN DODOL
SISTEM INFORMASI PERSEDIAAN DODOL Ahmad Tahkiq 1, Luthfi Nurwandi 2, Partono 3 Jurnal Konstruksi Sekolah Tinggi Teknologi Garut Jl. Mayor Syamsu No. 1 Jayaraga Garut 44151 Indonesia Email : [email protected]
UJIAN I - KIMIA DASAR I A (KI1111)
KIMIA TAHAP PERSIAPAN BERSAMA Departemen Kimia, Fakultas MIPA Institut Teknologi Bandung E-mail: [email protected] UJIAN I - KIMIA DASAR I A (KI1111) http://courses.chem.itb.ac.id/ki1111/ 20 Oktober
KEPALA BADAN PERTANAHAN NASIONAL REPUBLIK INDONESIA
KEPALA BADAN PERTANAHAN NASIONAL REPUBLIK INDONESIA PERATURAN KEPALA BADAN PERTANAHAN NASIONAL REPUBLIK INDONESIA NOMOR 10 TAHUN 2014 TENTANG PENCABUTAN PERATURAN PERUNDANG-UNDANGAN MENGENAI PERTANAHAN
A s p e k P a s a r P e r m i n t a a n... 9
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R I A H ) U S A H A K E R U P U K I K A N P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R
RENCANA PEMBELAJARAN SEMESTER (RPS) Mata Kuliah : SISTIM DAN O.P. JARINGAN IRIGASI Kode Mata Kuliah : TKP 411 Semester : Ganjil SKS : 2 sks (W) Waktu
RENCANA PEMBELAJARAN SEMESTER (RPS) Mata Kuliah : SISTIM DAN O.P. JARINGAN IRIGASI Kode Mata Kuliah : TKP 411 Semester : Ganjil SKS : 2 sks (W) Dosen Pengasuh : Ir. Rini Wahyu Sayekti, MS Prima Hadi W.,
DENGAN RAHMAT TUHAN YANG MAHA ESA KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR,
PERATURAN KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR NOMOR 7 TAHUN 2017 TENTANG PERUBAHAN ATAS PERATURAN KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR NOMOR 7 TAHUN 2013 TENTANG NILAI BATAS RADIOAKTIVITAS LINGKUNGAN DENGAN
MANUAL PENTADBIRAN INSTRUMEN LITERASI MENULIS SARINGAN 1 TAHUN
KEMENTERIAN PENDIDIKAN MALAYSIA NKRA - PENDIDIKAN MANUAL PENTADBIRAN INSTRUMEN LITERASI MENULIS SARINGAN 1 TAHUN 2 2015 Manual Pentadbiran Instrumen Menulis Tahun 2, Saringan 1 (2015) Hak Cipta Kerajaan
BAB VI KESIMPULAN DAN SARAN
59 BAB VI KESIMPULAN DAN SARAN 6.1. Kesimpulan Berdasarkan hasil data survai dan analisis yang dilakukan pada lahan parkir Rumah Sakit Umum Daerah RAA Soewondo Pati selama 3 hari dapat diambil kesimpulan
2013/2014. indonezija. Bali, Lombok, Gili Trawangan, Ubud, Yogyakarta
2013/2014 indonezija Bali, Lombok, Gili Trawangan, Ubud, Yogyakarta Indonezija Arhipelag s 17.508 otoki in približno 237 milijoni prebivalcev, ki poseljujejo le približno 6000 otokov. Glavni otok je Java,
Lampiran 1. Data Pengamatan Jumlah Muncul Tunas (Tunas) PERLAKUAN ULANGAN
Lampiran 1. Data Pengamatan Jumlah Muncul Tunas (Tunas) G1A1 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 5,0 1,0 G1A2 0 1,0 0 1,0 0 2,0 0,4 G1A3 1,0 0 1,0 0 0 2,0 0,4 G1A4 1,0 0 1,0 1,0 1,0 4,0 0,8 G1A5 1,0 1,0 0 1,0 1,0 4,0
BAB 5 HASIL DAN PEMBAHASAN DESAIN. Secara keseluruhan desain yang diterapkan dalam perancangan ulang kemasan produk
BAB 5 HASIL DAN PEMBAHASAN DESAIN Secara keseluruhan desain yang diterapkan dalam perancangan ulang kemasan produk enye-enye Ny. Ing ini menggunakan elemen-elemen desain yang dapat mendukung tone and manner
GD. JULA-JULI SLENDRO PATHET WOLU. Untuk instrument bonang dalam gending ini mempunyai garap khusus, yaitu pancer 3 (tergantung dengan pathetnya).
1 GD. JULA-JULI SLENDRO PATHET WOLU. Buka : @ / 2.6.5.2.g1 _.p2.n1.p2.n6.p2.n1.p6.g5.6.5.6.2.6.5.2.g1 _ Untuk instrument bonang dalam gending ini mempunyai garap khusus, yaitu pancer 3 (tergantung dengan
Trasa poti: Java - Bali - Gili Trawangan - Lombok, vulkan Rinjani Flores - križarjenje Komodo in Rinca
Program po dnevih A. Indonezija, opisni program Trasa poti: Java - Bali - Gili Trawangan - Lombok, vulkan Rinjani Flores - križarjenje Komodo in Rinca Najprej v Jakarto ali KualaLumpur, kjer so bolj kot
EVALUASI KINERJA TRANSJAKARTA BUSWAY KORIDOR I RUTE (BLOK M-KOTA) Oleh : ANINDITO PERDANA ( )
EVALUASI KINERJA TRANSJAKARTA BUSWAY KORIDOR I RUTE (BLOK M-KOTA) Oleh : ANINDITO PERDANA (3105.100.056) DAFTAR ISI BAB I PENDAHULUAN BAB II TINJAUAN PUSTAKA BAB III METODOLOGI BAB IV DATA DAN PEMBAHASAN
RANCANGAN PERATURAN KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR NOMOR... TAHUN 2012 TENTANG TINGKAT KLIERENS
KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR REPUBLIK INDONESIA RANCANGAN PERATURAN KEPALA BADAN PENGAWAS TENAGA NUKLIR NOMOR... TAHUN 2012 TENTANG TINGKAT KLIERENS DENGAN RAHMAT TUHAN YANG MAHA ESA KEPALA BADAN
RENCANA PELAKSANAAN PEMBELAJARAN (RPP) 1 KELOMPOK TTW
RENCANA PELAKSANAAN PEMBELAJARAN (RPP) 1 KELOMPOK TTW Nama Sekolah : SMP N Berbah Mata Pelajaran : Matematika Kelas/Semester : VII/Genap Alokasi Waktu : x 40 menit ( jam pelajaran) Standar Kompetensi :
GEREJA PROTESTAN di INDONESIA bagian BARAT (G P I B) TATA IBADAH HARI KENAIKAN YESUS KRISTUS
GEREJA PROTESTAN di INDONESIA bagian BARAT (G P I B) TATA IBADAH HARI KENAIKAN YESUS KRISTUS Kamis, 05 Mei 016 Persiapan Doa para presbiter di konsistori Latihan lagu-lagu baru Ungkapan Situasi P: 40 hari
USAHA PEMBUATAN GULA AREN
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) G U L A A R E N ( G u l a S e m u t d a n C e t a k ) P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L ( P P U K ) G U L A A R E N ( G u l a S
Lampiran 1. Bagan Kerja Metode Winkler untuk Mengukur Kelarutan Oksigen (DO) (Suin, 2002) Sampel Air. Sampel Dengan Endapan Putih/Coklat 1 ml H 2
Lampiran 1. Bagan Kerja Metode Winkler untuk Mengukur Kelarutan Oksigen (DO) (Suin, 2002) Sampel Air 1 ml MnSO 4 1 ml KOH-KI Dikocok Didiamkan Sampel Dengan Endapan Putih/Coklat 1 ml H 2 SO 4 Dikocok Didiamkan
PENERAPAN SEQUENTIAL CLUSTERING UNTUK MENGKLASTER POLA WAKTU KUNJUNGAN PELANGGAN HOTEL DI DIY
PENERAPAN SEQUENTIAL CLUSTERING UNTUK MENGKLASTER POLA WAKTU KUNJUNGAN PELANGGAN HOTEL DI DIY Kresno Aji 1, Harry Eko UAB 2 1 2 Magister Teknik Informatika Universitas AMIKOM Yogyakarta Jl. Ringroad Utara
HUBUNGAN TINGKAT PENDIDIKAN DAN PENGETAHUAN IBU TENTANG GARAM BERYODIUM DENGAN PEMILIHAN GARAM DI KELURAHAN BANARAN KECAMATAN BOYOLALI
HUBUNGAN TINGKAT PENDIDIKAN DAN PENGETAHUAN IBU TENTANG GARAM BERYODIUM DENGAN PEMILIHAN GARAM DI KELURAHAN BANARAN KECAMATAN BOYOLALI KARYA TULIS ILMIAH Diajukan Sebagai Salah Satu Syarat Untuk Menyelesaikan
Pembahasan OSN SMP Tingkat Nasional Tahun 2012 Bidang Matematika
Tutur Widodo Pembahasan OSN SMP Tahun 01 Pembahasan OSN SMP Tingkat Nasional Tahun 01 Bidang Matematika Hari Kedua Pontianak, 1 Juli 01 1. Pada suatu hari, seorang peneliti menempatkan dua kelompok spesies
Deskripsi karya Komposisi jingle GRIYA BUSANA MUSLIM ANNISA
Deskripsi karya Komposisi jingle GRIYA BUSANA MUSLIM ANNISA Karya : Heni Kusumawati ([email protected]) NIP : 19671126 199203 2 001 Latar Belakang Penciptaan Latar belakang penciptaan jingle GRIYA
LATIHAN SOAL ILMU UKUR TANAH. Oleh: YULI KUSUMAWATI, S.T., M.T.
LATIHAN SOAL ILMU UKUR TANAH Oleh: YULI KUSUMAWATI, S.T., M.T. Contoh 1. Hitunglah back azimut dari azimut berikut ini: Azimut: Back azimut: OA = 54 0 AO = 54 0 + 180 0 = 234 0 OB = 133 0 BO = 133 0 +
BAB V KESIMPULAN DAN SARAN. Berdasarkan pembahasan-pembahasan yang telah penulis. kemukakan pada bab sebelumnya akhirnya penulis sampai
BAB V KESIMPULAN DAN SARAN 1. Kesimpulan Berdasarkan pembahasan-pembahasan yang telah penulis kemukakan pada bab sebelumnya akhirnya penulis sampai pada kesimpulan-kesimpulan sebagai berikut: 1.1. Agar
1. Tentukan Elektron Valensi dari : 100 Fm, 91 Pa, 81 Ti 2. Tentukan Periode dan golongan dari unsur : 72 Hf, 82 Pb, 92 U 3. Bagaimana ikatan Kimia
1. Tentukan Elektron Valensi dari : 72 Hf, 82 Pb, 92 U 2. Tentukan Periode dan golongan dari unsur : 100 Fm, 91 Pa, 81 Ti 3. Bagaimana ikatan Kimia yang terjadi antara unsur : K dan Se, Rb dan Br, Fr dan
SOAL-JAWAB MATEMATIKA PEMINATAN DIMENSI TIGA. Sebuah kubus ABCD.EFGH memiliki panjang rusuk 4 cm. P adalah titik tengah CD. Tentukan panjang EP!
SOAL-JAWAB MATEMATIKA PEMINATAN DIMENSI TIGA Soal Sebuah kubus ABCD.EFGH memiliki panjang rusuk 4 cm. P adalah titik tengah CD. Tentukan panjang EP! Lihat gambar! Panjang EP didapat dengan rumus Pythagoras
C a ra P enulis a n P ro po s a l da n K ia t-k ia t U ntuk M enda pa tk a n P ro g ra m H iba h B ers a ing
C a ra P enulis a n P ro po s a l da n K ia t-k ia t U ntuk M enda pa tk a n P ro g ra m H iba h B ers a ing Y unia rdini S W im a rdha ni D e pa rtem en Ilm u P enya k it M ulut F a k ulta s K edo k te
Bahan Konsentrasi (g/ l) K 2 HPO g NaH 2 PO 4 H 2 O g (NH 4 ) 2 SO g MgSO 4.7H 2 O. 0.2 g mg FeSO 4. 7H 2 O. 4.
LAMPIRAN 33 34 Tabel Lampiran 1. Komposisi media amonium mineral salt (AMS) Bahan Konsentrasi (g/ l) K 2 HPO 4 1.74 g NaH 2 PO 4 H 2 O 1.38 g (NH 4 ) 2 SO 4 0.5 g MgSO 4.7H 2 O 0.2 g CaCl 2.2H 2 O 0.025
Aplikasi Pengenalan Ucapan Berdasarkan Suku Kata Konsonan-Vokal Menggunakan Algoritma Hidden Markov Model
Aplikasi Pengenalan Ucapan Berdasarkan Suku Kata Konsonan-Vokal Menggunakan Algoritma Hidden Markov Model Syafaat Pradipta (L2F 005 581) Jurusan Teknik Elektro, Fakultas Teknik, Universitas Diponegoro,
USAHA KONVEKSI PAKAIAN JADI
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R I A H ) U S A H A K O N V E K S I P A K A I A N J A D I P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H (
LEMBAR KERJA PESERTA DIDIK ( LKPD )
LEMBAR KERJA PESERTA DIDIK ( LKPD ) Mata Pelajaran Materi Pokok : FISIKA : Fluida Statik NAMA KELOMPOK : ANGGOTA : 1.. 3. 4. 5. Kompetensi Dasar Menganalisis hukum-hukum yang berhubungan dengan fluida
PERATURAN PEMERINTAH PENGGANTI UNDANG-UNDANG (PERPU)
B e n tu k: PERATURAN PEMERINTAH PENGGANTI UNDANG-UNDANG (PERPU) O le h : PRESIDEN REPUBLIK INDONESIA N o m or: 28 TAHUN 1960 (28/ 1960) Tanggal: 12 AGUSTUS 1960 (JAKARTA) Sum ber: LN 1960/ 85; TLN NO.
UJIAN I - KIMIA DASAR I A (KI1111)
KIMIA TAHAP PERSIAPAN BERSAMA Departemen Kimia, Fakultas MIPA Institut Teknologi Bandung E-mail: [email protected] UJIAN I - KIMIA DASAR I A (KI1111) http://courses.chem.itb.ac.id/ki1111/ 22 Oktober
BAB II LANDASAN TEORI
DAFTAR ISI HALAMAN JUDUL... HALAMAN PERNYATAAN KEASLIAN... HALAMAN NOTA PERSETUJUAN PEMBIMBING... HALAMAN PENGESAHAN... HALAMAN PERSEMBAHAN... HALAMAN MOTTO... HALAMAN KATA PENGANTAR... HALAMAN DAFTAR
KESIMPULAN DM SARAN. Dari uraian dan pembahasan ten tang stu d i kasus pada. Putra A s li Utarna dirnuka dapat d it a r ik kesimpulan seba-
BAB V KESIMPULAN DM SARAN 1. Kesimpulan Dari uraian dan pembahasan ten tang stu d i kasus pada PT Putra A s li Utarna dirnuka dapat d it a r ik kesimpulan seba- gai b e rik u t : 1. Pabrik t e g e l PT
MENTERI DALAM NEGERI REPUBLIK INDONESIA
SALINAN REPUBLIK INDONESIA PERATURAN REPUBLIK INDONESIA NOMOR 44 TAHUN 207 TENTANG BATAS DAERAH KOTA PRABUMULIH DENGAN KABUPATEN PENUKAL ABAB LEMATANG ILIR DENGAN RAHMAT TUHAN YANG MAHA ESA REPUBLIK INDONESIA,
PEMETAAN TUGAS PERKEMBANGAN, RUMUSAN KOMPETENSI, MATERI PERKEMBANGAN DAN INDIKATOR BIMBINGAN DAN KONSELING
KLS SMT TUGAS PENGEMBANGAN RUMUSAN KOMPETENSI BIDANG BIMBINGAN MATERI PERKEMBANGAN INDIKATOR PENCAPAIAN VII I Mengembangkan pengetahuan Mampu belajar secara optimal Bimbingan Belajar Belajar efektif untuk
USAHA BUDIDAYA CABAI MERAH
P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P P U K -S Y A R I A H ) U S A H A B U D I D A Y A C A B A I M E R A H P O L A P E M B I A Y A A N U S A H A K E C I L S Y A R I A H ( P
J u r n a l V o l. 6 N o. 1 J a n u a r i 2014
1 J U R N A L T E K N I K E L E K T R O P I M P I N A N U M U M / P E N A N G G U N G J A W A B D E K A N F A K U L T A S T E K N I K U N I V E R S I T A S G A R U T W A K I L P I M P I N A N U M U M /
Pembahasan OSN Matematika SMA Tahun 2013 Seleksi Tingkat Nasional Tutur Widodo
Tutur Widodo OSN Matematika SMA 01 Pembahasan OSN Matematika SMA Tahun 01 Seleksi Tingkat Nasional Tutur Widodo 1. Diketahui bangun persegi panjang berukuran 4 6 dengan beberapa ruas garis, seperti pada
Koreksi Negatif atas Penyesuaian Fiskal Positif sebesar Rp ,00
Putusan Pengadilan Pajak Nomor : Put-69401/PP/M.VIIIB/15/2016 Jenis Pajak : Pajak Penghasilan Badan Tahun Pajak : 2011 Pokok Sengketa Menurut Terbanding Menurut Pemohon Menurut Majelis : bahwa dalam pemeriksaan
- Pembinaan Haji dan Umroh Meningkatnya Kualitas bimbingan dan Penyuluhan Haji antara lain melalui kegiatan :
CALL CENTER HAJI 500425 LUMAJANG 0334-893620 PROGRAM Penyelenggaraan Ibadah Haji dan Umroh KEGIATAN & SASARAN - Pembinaan Haji dan Umroh Meningkatnya Kualitas bimbingan dan Penyuluhan Haji antara lain
KONSEP DASAR SISTEM OPERASI PADA UNIX. P e n g a n t a r K o m p u t e r & T I 2 B - e f a z r i y a t s t a f f. g u n a d a r m a. a c.
KONSEP DASAR SISTEM OPERASI PADA UNIX SEJARAH UNIX 1 9 6 5 M U L T I C S ( M U L t i p l e x e d I n f o r m a t i o n a n d C o m p u t i n g S e r v i c e s K e n T h o m p s o n 1 9 6 9 D i t u l i
BABA V PENUTUP. musik gambus menjadi bagian dari kehidupan budaya Lamaholot. musik gambus seolah-olah tersingkir dari kehidupan budaya setempat.
BABA V PENUTUP A. KESIMPULAN 1. Musik gambus merupakan musik yang berasal dari Asia Tengah dan dipengaruhi oleh kebudayaan Melayu. Walaupun masuk bersamaamn dengan masuknya agama Islam namun tidak diketahui
г-t9з~---t~~~~ша----!l--г---~~--~~~~n-~~~~1цо.-tthззtт--јойб-јнm~~шyiшњ~т-~-----=~--~~~ifw04i--~~~~~цо
Република Српска Републичка управа за rеодетске и имовинско-правне послове БаљаЛука ПОДРУЧНАЈЕДИНИЦА СРБАЦ Општина: Катастарски срез: Катастарска општина: С Р Б А Ц СРБА ЧКИ СРЕЗ ПОВЕЛИЧ Број: 21.40-952.1-1-4315/2009
LAPORAN TUGAS AKHIR. Disusun Oleh : Nama : Hakim Abdau NIM : Pembimbing : Nur Indah. S. ST, MT.
LAPORAN TUGAS AKHIR Perancangan Alat Simulasi Mesin Pneumatik Pemadat Sampah Plastik Diajukan Guna Memenuhi Syarat Kelulusan Mata Kuliah Tugas Akhir Pada Program Sarjana Strata Satu ( S1 ) Disusun Oleh
SUPERCRAZY TM TRY OUT UMK 2017
SUPERCRAZY TM TRY OUT UMK 2017 PEMBAHASAN Bidang Ilmu : Matematika IPA, Biologi, Fisika, & Kimia Tanggal Ujian : 30 Oktober 2016 Jumlah Soal : 60 Waktu : 105 Menit Kode Naskah MATEMATIKA IPA 1. Bayangan
Pertemuan ke 11. Segiempat Segiempat adalah bidang datar yang dibatasi oleh empat potong garis yang saling bertemu dan menutup D C
Pertemuan ke Segiempat Segiempat adalah bidang datar yang dibatasi oleh empat potong garis yang saling bertemu dan menutup D C B Empat persegi panjang d D E a c C B b B = CD dan B // CD D = BC dan D //
Deskripsi karya Komposisi MARS PT KERETA API INDONESIA (KAI)
Deskripsi karya Kmpsisi MARS PT KRTA API INDONSIA (KAI) Karya : Heni Kusumawati ([email protected]) NIP : 19671126 199203 2 001 Latar Belakang Penciptaan Memperingati hari ulang tahun ke-66 PT
RANCANG BANGUN SISTEM PNEUMATIK PADA MESIN PEMROSES BUAH KELAPA TERPADU
UNIVERSITAS GUNADARMA FAKULTAS TEKNOLOGI INDUSTRI RANCANG BANGUN SISTEM PNEUMATIK PADA MESIN PEMROSES BUAH KELAPA TERPADU Nama Disusun Oleh : : Jiwandana Nugraha Npm : 23411830 Jurusan : Teknik Mesin Pembimbing
KETERBUKAAN INFORMASI PUBLIK Norma dan Implementasi
KETERBUKAAN INFORMASI PUBLIK Norma dan Implementasi Alamsyah Saragih [email protected] Jogjakarta, 18 Oktober 2013 PERSPEKTIF HAK ATAS INFORMASI Merupakan Hak Asasi Manusia yang bersifat negatif
Sifat-Sifat Umum Unsur Dra. Sri Wardhani, M.Si. Jurusan Kimia, Fakultas Matematika dan Ilmu Pengetahuan Alam Universitas Brawijaya
Sifat-Sifat Umum Unsur Dra. Sri Wardhani, M.Si. Jurusan Kimia, Fakultas Matematika dan Ilmu Pengetahuan Alam Universitas Brawijaya Pada akhir abad 18 dan awal abad 19 beberapa unsur telah ditemukan dan
BAB III ANALISA DAN PEMBAHASAN
BAB III ANALISA DAN PEMBAHASAN 3.1. Perhitungan Ketebalan Pipa (Thickness) Penentuan ketebalan pipa (thickness) adalah suatu proses dimana akan ditentukan schedule pipa yang akan digunakan. Diameter pipa
BAB III METODE PENELITIAN
5 3 '15 " 5 3 '00 " 5 2 '45 " 5 2 '30 " BAB III METODE PENELITIAN 3.1 Waktu dan Tempat Penelitian ini dilaksanakan pada bulan Agustus 2009 sampai dengan bulan April 2010, lokasi pengambilan sampel di perairan
https://klungkungkab.bps.go.id
PERDAGANGAN PENJELASAN TEKNIS TECHNICAL NOTES 1. iste pe golaha doku e i po / ekspo I do esia adalah siste Ca O e aitu doku e ditu ggu sela a satu ula, setelah ula e jala, seda gka doku e -doku e a g te
ANALISA PENGARUH FLYWHEEL DAN FIRING ORDER TERHADAP PROSES KERJA MESIN DIESEL
ANALISA PENGARUH FLYWHEEL DAN FIRING ORDER TERHADAP PROSES KERJA MESIN DIESEL Oleh: Adin Putra Rachmawan (4210 100 086) Pembimbing 1 : DR. I Made Ariana, S.T., M.T. Pembimbing 2 : Ir. Indrajaya Gerianto,
SOAL ULA GA HARIA I DILE GKAPI DE GA KARTU SOAL DA KISI KISI YA
SOAL ULA GA HARIA I DILE GKAPI DE GA KARTU SOAL DA KISI KISI YA MATA PELAJARA : MATEMATIKA KELAS /SEMESTER : 9 / I STA DAR KOMPETE SI : 1. Memahami kesebangunan bangun datar dan penggunaannya dalam pemecahan
Deskripsi karya Komposisi MARS WIJAYA KUSUMA SURABAYA
Deskripsi karya Komposisi MARS WIJAYA KUSUMA SURABAYA Karya : Heni Kusumawati /[email protected] NIP : 19671126 199203 2 001 Latar Belakang Penciptaan Lagu Mars Wijaya Kusuma dibuat karena pada
PEDOMAN JAWABAN SOAL UJI COBA TES DIAGNOSTIK. b) Tidak ada
18 LAMPIRAN IV PEDOMAN JAWABAN SOAL UJI COBA TES DIAGNOSTIK No Soal 1 Perhatikan gambar berikut! Pedoman Jawaban Jawaban : a) 1. Lingkaran yang saling berpotongan: (iii). Lingkaran yang saling bersinggungan:
Bagaimana Cara Menyimpan Arsip Dengan Menggunakan Sistem Abjad? Oleh: Sihabudin, S.Pd.
Bagaimana Cara Menyimpan Arsip Dengan Menggunakan Sistem Abjad? Oleh: Sihabudin, S.Pd. Alat dan Bahan Kearsipan Tata cara Mengindeks Contoh surat Ilustrasi A. Peralatan Yang perlu dipersiapkan Peralatan
praktek Kurikulum Elektronika Komunikasi STM Nege
BAB III RANCANGAN PENELITIAN A. Tujuan Penelitian Tujuan penelitian ini adalah untuk mengetahui : 1. Relevansi antara mata kuliah di dalam Kurikulum Elektronika Komunikasi FPTK IKIP Bandung dengan ma ta
ANALISA KEBOCORAN PIPA PADA HYDRAULIC GATE BEAM SHEARING MACHINE di PT. INKA
ANALISA KEBOCORAN PIPA PADA HYDRAULIC GATE BEAM SHEARING MACHINE di PT. INKA Oleh : MOHAMMAD ILHAM NRP : 6308.030.018 Jurusan : Teknik Permesinan Kapal Politeknik Perkapalan Negeri Surabaya Institut Teknologi
